fbpx

anapavec

O podjetju

Objave v medijih

  • Blagor nam, članek na spletni strani Alenke Rebula

27. februar

Včasih izgubim občutek zase, za svojo identiteto. Kdo sem, kaj si želim? Moje želje zbledijo v skrbi za druge – ravno sem nameravala popiti kozarec vode, pa me je zmotil otroški jok; hotela sem poklepetati po telefonu, pa se otroške roke stegujejo k meni in mi hočejo vzeti mobilnik, za trenutek sem se ulegla, pa me že nekdo kliče… Potrebujem odmor!

26. februar

“It takes a village to raise a child.”

Zame čudovit in v slovenščino neprevedljiv pregovor, saj nam je nepojmljivo, da bi vsa skupnost enotno, ljubeče in v sodelovanju sprejela in spremljala novega, najranljivejšega člana družbe od spočetja do odraslosti. Odgovornosti si delimo na način, ki v določenih obdobjih grobo reže in seka kontinuirano skrb za otroka. Koliko se čutim soodgovorno za usodo otrok iz družin okoli sebe? Je res, da mora vsak skrbeti le zase in za svoje? Zmoremo premagati to ločenost?

“… za vzgojo enega samega otroka potrebuješ vso vas, ja, materam naklonjeno vas.” (Tomaž Erzar)

25. februar

Ko postanemo mame, se pogosto zelo razredči naš krog dobrih prijateljstev. Morda se nam spremeni pogled na življenje, nimamo več toliko časa kot prej, morda živimo v drugem kraju in nismo več tako fleksibilne. Vseeno je zelo pomembno, da ne ostanemo osamljene. Z možem smo lahko zelo povezane, vendar je nevarno, če se družina izolira od pomoči in podpore drugih. Iščimo stike, kjer koli in kadar koli imamo priložnost, saj smo socialna bitja, bitja odnosov. “Zvesti prijatelj je močna zaščita, kdor ga je našel, je našel zaklad.” (Sir 6,14)

24. februar

Želim si, da bi živela v pradavnini, kot poje Adi Smolar, ko mame ne bi mogle biti dame, pred votlino bi sedele, za otroke bi skrbele, bi z njimi rade se igrale, še raje pa bi klepetale! S tem, da se z dojenčkom odzovem vabilu na poroko, grem s tremi otroki  z avtobusom v mesto, dojim v trgovini, v parku, v knjižnici, v cerkvi, malo po malo spreminjam družbo v bolj otrokom naklonjen kulturo. Vsaj upam?!

23. februar

Telegram, ki sem si ga najbolj zapomnila ob rojstvu prvega otroka, se je glasil: “Najlepše trpljenje je roditi življenje.” Prebrala sem ga na čudovito jutro, ki je bilo prvič sončno po dveh tednih megle, za mano je bil porodni vihar in vsa srečna sem sedela ob zajtrku v porodnišnici s pogledom na s snegom pokrit in s soncem obsijan Storžič. Polile so me solze. Globlje me ne bi mogel nagovoriti.

Odslej sva z mojim prvorojencem šla že skozi mnoge stiske – in vse so minile! Draga mamica, tudi če ne verjameš, vsaka stiska z otrokom bo minila in vaju popeljala v še globlji, bolj povezan odnos. Moja edina skrb je, kako obdobje stiske naredim znosno, da ostajava cela tako jaz kot moj otrok. “Težki dnevi gradijo odnos.” (Katarina Kompan Erzar)

22. februar

Otroci so me naučili redoljubnosti. Že kot dojenčki. Verjetno smo že vse doživele, da smo šle na izlet brez zadostnih rezervnih oblačilc in plenic? Zjutraj vstale in odlašale z zajtrkom, dokler nismo bile že popolnoma izčrpane od lakote? Smo hotele na hitro skuhati kosilo, pa ni bilo pravih živil na voljo? Smo že imele malo prostega časa, pa bilo nikogar, ki bi ga v tistem trenutku lahko poklicale za družbo? Ja, spontanost naenkrat postane zelo obremenjujoča! Danes skrbno načrtujem dan, da se imamo lahko vsi lepo. Potem nas pa lahko tudi kaj preseneti 🙂

O meni

Sem mlada iščoča ženska; žena, mama štirih otrok, poklicna prevajalka, doula in voditeljica obporodnega izobraževanja.

V življenju so name najbolj korenito vplivale izkušnje šolanja (osnovna šola razvijanja talentov, trdo delo na glasbeni gimnaziji in navdihujoč študij prevajalstva), neprešteta paleta prebranih knjig, močna prijateljstva, ki so se oblikovala v študijskih letih in v času priprave na zakon ter seveda življenje v dvoje in materinstvo.

Klic po tem, da bi delala z ženskami v obporodnem obdobju, v pogovorih z njimi delila svoje znanje in izkušnje ter jih podpirala na zahtevni poti materinstva, je nekako zrasel v mojem napornem prvem poporodnem obdobju ter se močno okrepil z drugim porodom, ki sem ga doživela kot véliko osebno zmago. Prevetril je moj pogled na svet in mi precej preobrazil življenje. S tretjim porodom sem se prepričala, kako kompleksno je področje obporodne oskrbe in kako krhko je ravnovesje pri skrbi za žensko in dojenčka ter njun blagor.

Jeseni 2009 sem se v Ljubljani udeležila uvodne delavnice za porodne doule pod vodstvom Debre Pascali Bonaro; svoje znanje in uvide na porodnem področju pa odtlej nadgrajujem na delavnicah in seminarjih v Sloveniji in sosednjih državah, s prebiranjem knjig in raziskav, spremljanjem dela kolegic doul, babic in drugih strokovnjakov po svetu.

Februarja 2010 sem postavila spletno stran S teboj sem, kjer želim s pisanjem ozaveščati in opogumljati nosečnice, porodnice in matere, da iščejo in se zavzemajo za sebi lasten način rojevanja in materinstva. Portal rase iz meseca v mesec in bo kmalu deležen korenite preobrazbe.

Poleti 2011 je izšel moj prevajalski prvenec, knjiga Skozi nosečnost z Jezusom, vodnik za srečen porod, ki hkrati slavi mojega Boga ter obravnava mojo najljubšo temo. Z založbo Družina sodelujem pri nadaljnjih projektih – prevajanju in izdaji knjig o odnosih in starševstvu.

Danes živim nadvse pester vsakdanjik. Moja trdna odločitev, da v času, ko so otroci majhni, z njimi preživim kar največ časa, je kljub mojim strastem ali pa ravno zaradi njih še vedno živa, zato največ svojega dela opravljam doma, v dolgih večerih in v prostih uricah.

Neprecenljivega pomena za ohranjanje pristnega stika z bistveno razsežnostjo porodne podpore, to je razumevanje tega, kar ženska in njej drage osebe doživljajo v obdobju prehoda v starševstvo, so mi izkušnje, ki jih pridobivam s spremljanjem pri porodu, vodenju duhovne piprave na porod, odgovarjanjem na klice za pomoč pri dojenju, poslušanjem porodnih zgodb v svojem širokem krogu prijateljic in znank ter svetovanjem pri načrtovanju poroda.

Pomemben del svojega poslanstva vidim v predstavljanju téme poroda, dojenja in materinstva javnosti, saj želim, da bi doživljanje žensk v obporodnem obdobju postalo del našega skupnega družbenega zavedanja in védenja.

Poslanstvo portala

Portal o  porodu, doulah in pripravi na starševstvo sem začela ustvarjati februarja 2010.

Ime portala sem izbrala zaradi napisa, ki ga nosita možev in moj poročni prstanS TEBOJ SEM. Vanju je tako zarezana zaveza, ki sva jo sklenila na poročni dan – zaveza, da sva skupaj, da sva drug ob drugem, da se podarjava drug drugemu in da iz najinega zakona klije novo življenje. Napis izhaja iz svetopisemskega odlomka Iz 43,1-7, kjer Bog govori svojemu ljudstvu: Ne boj se, saj sem jaz s teboj. Odlomek me je nagovarjal v času, ko se je oblikoval moj življenjski poklic – zaključevala sem študij prevajalstva, z Boštjanom sva se pripravljala na poroko, obenem pa sem se spraševala, kaj je moje poslanstvo. Verjamem, da se osebni poklic vsakogar odraža na vseh življenjskih področjih. Zato želim zavezo bližine, podaritve in ljubezni živeti tudi pri svojem delu – pri prevajanju knjig in besedil ter spremljanju žensk in parov v pomembnem obdobju njihovega življenja – prehodu v starševstvo.

Na portalu S TEBOJ SEM, ki je namenjen pripravi na porod in starševstvo, lahko najdete naslednje vsebine:

Se sprašujete, kaj je naravni porod?

Ne veste, zakaj bi bil naravni porod pomemben?

Si razbijate glavo, kako izdelati porodni načrt?

Ali ste slišali, da vam doula lahko pomaga pri  uresničitvi vašega porodnega načrta?

Iščete načine, kako se psihično in fizično pripraviti na naravni porod?

Pri porodu pogrešate duhovno razsežnost?

Iščete kaj navdihujočega, da bi nahranili svojo dušo?

Razmišljate o poklicu doule?

Moja želja je podpreti žene pri iskanju svojega bistva, svojega neodtujljivega dostojanstva in pri odkrivanju lepote materinstva.

Verjamem, da bi morale biti informacije o naravnem porodu dostopne vsaki ženski, da bi se lahko osveščeno in odgovorno odločala za svoj način rojevanja.

Če želite ostati na tekočem z dogajanjem na spletnem portalu S teboj sem, se prijavite na novičke!