Izšla je elektronska različica knjižice z naslovom Spolna zloraba v otroštvu in materinstvo, namenjena informiranju, podpori in osveščanju nosečnic in zdravstvenih strokovnjakov, ki jo je izdal Inštitut za varovanje zdravja.

Avtorica Zalka Drglin pospremi knjižico z besedami:

… “Obdobje nosečnosti, poroda in zgodnjega materinstva je povezano z radostnimi pričakovanji in srečo, pa tudi z novimi odgovornostmi in zahtevo po zrelosti. Ženske, ki so v otroštvu doživele spolno zlorabo, se v tem času lahko srečajo z dodatnimi izzivi. V knjižici spregovorimo o morebitnih neželenih vplivih spolne zlorabe na nosečnost, porod in zgodnje materinstvo ter predlagamo nekaj korakov, da bi jih preprečili ali ublažili. V prvem delu knjižice namenjamo informacije predvsem nosečnicam in materam dojenčkov, v drugem pa so predlogi za pogovore z zdravstvenimi strokovnjaki v obporodni skrbi. V besedilu spregovorijo tudi žrtve in okrevajoče, v objem pa ga jemlje tenkočutnost slovenskih ljudskih pesmi.”

Slovenski par spregovori o svoji izkušnji z doulo …

1. Zakaj sta se odločila za doulo pri porodu?

Mož:

Vlogo doule mi je predstavila moja žena tekom nosečnosti. Sprva sem imel več vprašanj in občutki nad predlogom so bili mešani. Vprašal sem se, zakaj bi midva imela doulo, ko pa nikogar ne poznava, ki bi jo imel. Prisotno je bilo nelagodje pred novim. Osebno poznanstvo, zaupanje in odločitev za naravni porod so pretehtali. Ob porodu sva lahko bolje poskrbela za duhovni vidik. Bila je v dodatno podporo ženi pred in ob porodu. Pred porodom je bila prisotna negotovost, kako bo porod potekal in prisotnost doule je to negotovost zmanjšal, ker tako nisva bila sama, ampak sva se z ženo pred porodom lahko posvetovala z doulo. Ko sem si predstavljal sebe, kako bom lahko pomagal ženi med porodom, mi je predlog o prisotnosti doule pomagal k mirnejšemu pričakovanju naraščaja.

Žena:

Moja odločitev glede doule pri porodu izvira verjetno iz razočaranja nad porodnišnico. Nekaj mesecev pred porodom sva z možem obiskovala t.i. šolo za starše v organizaciji porodnišnice. Spominjam se, da sem ta predavanja (predvsem teme povezane s samim porodom) zapuščala s precej tesnobnim občutkom. Nekaj predavateljic je širilo precej negativno energijo. Nekako sem čutila, da smo porodnice za njih ne kaj dosti več kot številke, slabo pripravljene na porod, naj si raje priskrbimo sredstva za lajšanje bolečin, da bomo zdržale te neznosne muke, ki nas čakajo v porodnišnici… Zaradi teh občutkov sem začela razmišljati, da ne bi rodila v tej porodnišnici, ampak raje kje drugje.

Nekako istočasno sem pričela obiskovati še Anino skupino za bodoče mamice, imenovano duhovna priprava na porod. V tej skupini je bilo vzdušje povsem drugačno. V ospredju so bile čisto drugačne teme. Čutila sem neko pozitivno naravnanost, da smo bodoče mamice dovolj močne, da smo sposobne roditi po naravni poti. Presenečena sem bila, koliko znanja ima Ana na tem področju in s kakšnim zanimanjem spremlja vse, kar se dogaja na področju naravnega poroda in spremljevalk pri porodu. Predstavila nam je, kaj vse lahko same naredimo (skupaj z možem), da bi bila naša porodna izkušnja čim lepša. Tedaj sem začela razmišljati, da imam veliko srečo, da jo poznam in da bom veliko bolj mirna v porodnišnici, če bo ob meni.

2. Kaj vaju je prepričalo prav pri tej douli?

Žena:

Eden od glavnih razlogov je bil, da je Ana že trikrat mama. Prepričale so me predvsem njene priprave na drugi porod, ko se je rodil njen drugi sin. Ko je pripovedovala, kako lepša izkušnja je bila ob tem rojstvu, sem pomislila, da se je vredno potruditi, kljub številnim zaprekam s strani porodnišnic.

Mož:

Pred porodom nisva poznala nobene druge doule in nisva izbirala med več doulami. Tukaj se mi bolj poraja vprašanje, ali bi poiskala kakšno drugo doulo, če Ana ne bi bila na voljo. Moje mnenje je, da bi jo poizkušala poiskati, vendar ne bi izbrala katere koli samo zato, da jo imava poleg pri porodu, ampak če bi se zares dobro ujeli.

3. Katera doulina lastnost ali dejanje ali vloga se vama je zdela ključna za dobro izkušnjo vajinega poroda?

Mož:

Najprej smo bili pri nas doma in Anina pozitivna naravnanost nama je bila v veliko pomoč (pogovor, petje, skrb za dobro vzdušje). V porodni sobi je bila zelo pomembna vzpodbuda doule, da sem ženi čim bolj pravilno in v zadostni meri nudil masažo. Zaradi nje je bilo tudi boljše sodelovanje pri pogovorih z zaposlenimi v porodnišnici.

Žena:

Ko razmišljam o pretekli izkušnji, lahko rečem, da je Ana v celoti izpolnila moja pričakovanja in jih celo presegla. Posebno v lepem spominu imam dopoldne, ki smo ga skupaj preživeli pred odhodom v porodnišnico. Brez nje z možem zagotovo ne bi toliko prepevala, se smejala in dobro jedla.

V porodnišnici je bila zelo umirjena. Če sem postala vznemirjena zaradi nekaterih nepričakovanih neljubih dogodkov, mi je bila poleg moža pomembna opora. Izžarevala je mir, samozavest, pomagala nama je pri komunikaciji z osebjem porodnišnice. Vesela sem bila predvsem, da sta mož in doula z babico dobro sodelovala. Bila sta dobre volje in zelo pozorna do mene, kar je tudi name vplivalo zelo pozitivno.

4. Ali bi se za doulo še enkrat odločila?

Žena:

Za Anino prisotnost pri rojstvu prve hčerke bi se zagotovo ponovno odločila. Upam, da bo prisotna še pri kakšnem mojem naslednjem porodu.

Mož:

Da, za doulo bi se ponovno odločil iz zgoraj navedenih razlogov.