Pritisnila sem na gumb “končaj prenos” in si olajšano oddahnila. Tretji poskus snemanja je uspel, po več mesecih želje, snovanja in organizacije spletnega predavanja o temi, ki mi je gotovo ena najtežjih. Zamislila sem se o tem, kar sem povedala, in se v istem trenutku začudila, kako nisem niti za hip pomislila na čustvo, ki me je zdelovalo veliko let: niti črhnila nisem o krivdi.
Kako je to mogoče? Mar ni to glavna ovira, da bi živele izpolnjeno in bi usklajevale delo in skrb za otroke tako, da bi nam bilo pisano na kožo?
Mar ni ravno krivda tista, ki nas najbolj zadržuje, gloda, preusmerja, da ne ravnamo v skladu s svojimi potrebami in željami?
Morda … a ravno to, da sem se nehala osredotočati nanjo, in se obrnila k temu, kar me kliče, kar vidim, da je potrebno, kar prepoznavam za pravo odločitev v tistem obdobju, je igralo ključno vlogo pri tem, da sem se je znebila. Končno sem ugotovila, da imam rada ponedeljek – ravno tako kot avtor knjige s tem naslovom.
Kajti če mi je koronačas kaj podaril, je to občutek za bistveno – ko je stvari, ki bi jih bilo možno ali treba narediti, se pač nimaš časa ukvarjati še s tem, kaj bi naredil v idealnih okoliščinah. Naučila sem se med svojimi številnimi obveznostmi sukati tako, da opravim najpomembnejše in se znam hitro organizirati tudi, ko gredo številne stvari narobe.
Tudi pri tem spletnem seminarju nikakor ni šlo vse gladko. Poleti nisem imela miru, da bi ga posnela, po kaosu začetka novega šolskega leta sem morala najprej izpolniti pogodbene obveznosti s prevajanjem, zboleli smo tudi za covidom. In ko sem se končno lotila, si uredila prostor, se pripravila, mi je nagajal zvok pri prenosu – kar dvakrat sem eno uro predavala v prazno. Prvič se mi je od jeze in razočaranja kar stemnilo pred očmi, drugič pa sem že videla v tem tudi nekaj dobrega – sem vsaj dobro povadila 🙂
Tako je pred vami spletno predavanje, za katerega prve poslušalke pravijo, da “je zelo na visokem nivoju” (hvala!) in je primeren v vsakem prehodnem obdobju glede usklajevanja dela in dóma – po rojstvu otroka, ko se izteka starševski dopust, po izgubi službe, ob končanju študija, ob večji samostojnosti otrok, pred odločitvijo za novo zaposlitev ali lastno podjetniško pot …
Glavni poudarek, ki bi ga rada predala, je: bodimo odprte za različne možnosti, ustvarjalno pristopajmo k izbiram in odločitvam, iščimo rešitve, da dosežemo samouresničitev, ker je to pomembna dediščina našim otrokom! Močno verjamem v vseživljenjsko učenje, prebrala sem ogromno knjig o oblikovanju svoje poklicne poti, da bo ustrezala osebnim potrebam, talentom, družinski situaciji … To enourno predavanje je izvleček vseh izkušenj in spoznanj, ki sem si jih nabrala pri svojem iskanju 
Od takrat, ko sem postala mamica in še v žepu nisem imela niti diplome, sem šla čez mnogo faz: nekaj časa sem želela posvetiti samo družini in sem se požvižgala celo na svojo pokojninsko in socialno varnost, nekaj časa sem delala občasno preko avtorskih pogodb, potem pa sem korak za korakom bolj suvereno stopala na podjetniško in prevajalsko pot.
Spletno predavanje lahko naročite tukaj po ceni 15 eur. Posamezni spletni seminar vsebuje video predavanje, pdf prezentacije in mp3 posnetek za poslušanje na poti.
V naslednjem tednu bo na voljo še spletno predavanje Ali bo moje telo sploh še kdaj moje? o telesni samopodobi, sprejemanju sebe ob spremembah v materinstvu, celostni negi telesa v materinskem vsakdanjiku.
Lahko naročite tudi oba skupaj po znižani ceni 🙂
https://forms.gle/PaUeqNnhYszjyUdp7