NOVIČKE S TEBOJ SEM

Kako smo prestali čas samoizolacije

Nikoli si ne bi bila mislila, da bo širšo javnost zanimalo, kako v naši veliki družini shajamo v vsakdanjiku. A vendar se je v “času korone”, v obdobju, ko smo letos spomladi bili primorani ostati doma ter otroke šolati na daljavo, neverjetno povečalo zanimanje za to, kako nam gre.

Vsekakor je bilo to obdobje močno intenzivno, pa vendar je bilo ogromno trenutkov, ko sem pomislila, da ne delam ničesar drugače, kot bi v normalnih okoliščinah, le vse bolj zgoščeno je, z ogromno dražljaji, s hkratnimi obveznostmi, čustveno nabito.

Če vas zanima, kako je družina s šestimi otroki speljala to obdobje (in kako sem to preživela kot mama), si lahko preberete naslednje prispevke:

Velike družine v času izolacije, prispevek na Valu 202, marec 2020

6 otrok in šolanje od doma: Včasih si želim, da bi mi prišla na pomoč Mary Poppins; intervju na portalu Aleteia, april 2020

Pomembno je ohranjati otočke jasnine, intervju na radiu Štajerski val, maj 2020 (celoten posnetek najdete na dnu članka)

Včasih sem komaj dihala, intervju za revijo Zarja, maj 2020

Veščine, ki mi v karanteni pridejo presneto prav

Zdi se mi zelo zanimivo, da mi nekateri pojavi v našem družinskem življenju v času karantene sploh niso novi. Z njimi sem se srečala vsakič, ko je prišlo do večje spremembe v družini, naj bo to rojstvo otroka, selitev ali čas bolezni. Spoznala sem, da so nekatere življenjske veščine pač dobre in da se mi bo obrestovalo, če jih slej ko prej osvojim, saj bo potem življenje lažje in znosnejše. Res mi zdaj pridejo presneto prav, ko sem se morala praktično čez noč znajti v svojevrstnem kaosu, ki je nastal ne le v naši družini, ampak po vsej Sloveniji in svetu.

Naj že kar na začetku povem, da nikakor ne trdim, da imam vse poštirkano in da mi nikoli nobena stvar ne dvigne pokrova. Oh, pa še kako mi niha razpoloženje in moj optimizem valovi kot še nikoli. A vendar, če se vračam v dobre odločitve, če uporabljam spoznanja, ki so mi že koristila v preteklosti, če upoštevam védenje o sebi, do katerega sem se dokopala, potem mi gre kar dobro in lahko preobrnem dan, ki se je prevesil na slabšo stran.

Že dlje časa načrtujem odprtje “spletne trgovine”, kjer bi bili na voljo spletni seminarji, ki sem jih v preteklosti posnela in so služili že prenekateri mamici, ki se jih je udeležila.

Tukaj so:

SPLETNI SEMINARJI O KORISTNIH MATERINSKIH VEŠČINAH

Eden je čisto nov: DA SE MI NE ZMEŠA – o iskanju jasnine v materinstvu.

Verjamem, da smo tega še posebej potrebne v tem norem času. Spletni seminar bo na voljo ta teden (do 24. aprila) za ogled ob poljubnem času, v njem pa bom spregovorila o tem, kako si prizadevam, da ohranim jasne misli, se organiziram v kaotičnih časih, ohranim ravnovesje v sebi, da me ne odnaša levo in desno, pridem ponovno v stik s svojimi občutji, vrednotami, smerjo, odločitvami. Posebej težavno postane, ko sem skoraj 24 ur na dan obkrožena z otroki, ko je treba uravnavati različne potrebe otrok različnih starosti …

Svojega roba zmogljivosti ne čutimo in ne poimenujemo vse mamice enako. To me je sprva presenečalo, saj je vsaka od prijateljic, s katerimi sem se pogovarjala, drugače povedala, kje je njena meja. 

Potem pa sem se poglobila v svojo “mantro” in ugotovila, da tudi pri meni fraza “da se mi ne zmeša” pomeni zelo velik razpon doživljanj in potreb.

Najprej je tukaj občutek, da mi zmanjkuje potrpljenja, da nimam rezerve energije, iz katere bi lahko črpala v napornih trenutkih, da imam “kratko zažigalno vrvico”. To se kaže tako, da povzdigujem glas, se odzivam z jedkimi izjavami, zavračam prošnje otrok po pozornosti. Ker je meni primanjkuje – do sebe.

Potem gre za to, da bi izgubila nadzor nad dogajanjem – dejansko bi se mi zmešale stvari med seboj. Začela bi pozabljati na pomembne stvari, opustila bi dobre navade, ki dajejo našemu vsakdanu dobro strukturo, kaos bi se začel kazati na vseh področjih in bi mi rušil razpoloženje in red v celotni družini. 

Nazadnje je tukaj čisto konkreten strah pred duševno boleznijo, če bi se slabo stanje in simptomi nadaljevali dolgo obdobje – da ne bi zmogla pristnega stika s seboj in realnostjo, da bi izgubila sposobnost spoprijemanja z izzivi.

“Zmešalo se mi bo” je včasih čisto pretirana izjava – ne bom kar čez noč zrela za psihiatrično ustanovo, a trenutek, v katerem jo izrečem, je dovolj pomenljiv, da se vprašam, česa bistvenega mi je začelo primanjkovati. Moram na zrak? Mi manjka gibanja? Slabo spim? Že dolgo nisem bila v tišini? Si moram kaj pomembnega zapisati? Bi mi pomagalo, da bi svoje občutke izrazila s pisanjem ali globokim pogovorom? Mi manjka spremembe? Občutka svobode? Potrditve? Sem izgubila stik s svojo duhovnostjo? 

Se mi javlja kakšno nerazrešeno vprašanje, boleče občutje iz preteklosti? Kdaj in kje lahko temu posvetim čas in prostor, da mi ne meša štren v sedanjih odnosih? 

Pogosto ženskega “norenja” okolica ne vzame dovolj resno – rekli bodo, češ “spet ima enega tistih dni”. A pomembno je, da ta občutek, da izgubljamo nit s seboj, vzamemo resno same. 

Ta spletni seminar prvič ne bo potekal v živo, ampak bo posnet vnaprej in bo na voljo za ogled od tega petka, 24. aprila.

Tukaj je obrazec za naročilo.

ZAPISUJEM, TOREJ SEM

Zapisovanje pomaga v materinskem življenju – k večji jasnosti, zbranosti, učinkovitosti, zavesti, miru, povezanosti … Opažam, da si mamice vedno več upamo priznati (sebi in drugim) o pravi naravi materinstva. O tem priča tudi porast materinskih blogov, kjer si damo duška v ustvarjalnosti, izražanju in izkazovanju medsebojne podpore. Nekaj je v pisanju, kar nas premakne, kar nam omogoči “drugo raven zavesti”, kar nas potolaži, nas dvigne. In nas nenazadnje spomni tudi, kaj še moramo postoriti, na telefonsko številko, na seznam potrebnih stvari v kuhinji …

IMAM VES ČAS NA TEM SVETU

“Ana, odgovori na čudežno vprašanje: KDAAAAAAAAJ??? Kdaj vse to??? :)„ To vprašanje, ki ga je tako neposredno zastavila zvesta članica kluba S TEBOJ SEM,  zelo pogosto dobivam v takšni in drugačni obliki. Imam ves čas na tem svetu. Kaj to pomeni? Kako ga lahko izkoristim? Kako ga podarjam svojim otrokom, pa ga ne zmanjka tudi zame, za odnos z možem, za smeh, za branje, za … ah, tisoč in eno stvar?!

ZBRANA MAMA ALI ŽIVLJENJE V CELOZASLONSKEM NAČINU

Kako v kaosu vsakodnevnih skrbi ohranimo občutek zase, gojimo sposobnost nedeljene pozornosti do otrok in do dela, premagujemo raztresenost in razpršenost? Kako lahko živimo življenje v celozaslonskem načinu?

MATERINSTVO JE RESNO DELO

Pogosto občutimo, da je naš trud v materinstvu močno podcenjen. Postavlja pa se mi dodatno vprašanje – ali si damo same priznanje za vse, kar storimo ali gojimo? Na katerih področjih rastemo kot mame? Kaj nam je materinstvo dalo, česar prej nismo imele? Katere lastnosti smo okrepile? Zakaj je materinstvo tako pomembno, ne samo za otroke, ampak tudi za družbo?

MAMINI PODVIGI – KAKO SE LOTEVATI VELIKIH STVARI Z MAJHNIMI OTROKI

Včasih se nam zdi, da se stvari nikamor ne premaknejo, da ničesar ne moremo, da imamo zvezane roke, da smo same in da bomo večno zaprta v ta čas in prostor z majhnimi otroki, ki toliko zahtevajo. Nekoč sem se usedla in zapisala vse stvari, ki so mi uspele, odkar sem postala mama. Presenečena sem bila nad seznamom. Kako sem ohranjala vero v idejo, v uspeh? Kako sem se lotila? Česa sem se poslužila? Kako sem ravnala z ovirami? Česa sem se naučila? In predvsem – kako sem vključila otroke?

RAZLOČEVANJE V MATERINSTVU
Komu naj verjamem, po kom se naj ravnam?Umetnost razločevanja pravih odločitev v materinstvu je trd oreh, ki ga poskušam ostreti v tem spletnem seminarju.

DRUŽINSKA KRONISTKA – O UREJANJU DRUŽINSKIH FOTOGRAFIJ

Pri nas že nekaj let za družinske fotografije skrbim jaz. Konec leta 2011 sem prvič naredila revolucijo – slike tistega leta sem dala natisniti v obliki fotoknjige. Vzelo mi je nekaj dni vztrajnega dela in odtlej jo naredim vsako leto. A proces pri nas še zdaleč ni dokončan. Ker vlogo družinske kronistke zelo dobro poznam in se jo vedno znova trudim obvladati, bi rada z vami delila nekaj dobrih praks, ki so se mi obnesle pri shranjevanju, pregledovanju in tiskanju fotografij.

MAMIN USPEŠEN DAN – O PRODUKTIVNOSTI IN MATERINSTVU

Kaj tebi osebno pomeni uspešen dan? Je to dan, ko uspemo veliko postoriti? Se povezati z otrokom? Se končno spočiti ali narediti kaj, kar smo si dolgo želele? Ali pa požeti sadove svojega preteklega truda?                                                                                           
Nanizam nekaj orodij za večjo produktivnost, strategij za delo z otrokom ob sebi, ter hvalim vrednost produktivnih navad oziroma ritualov.

USTVARJALNA MAMA –KAJ ŠTEJE KOT USTVARJALNOST Z MAJHNIMI OTROKI
Ali je ustvarjalna mama res samo tista, ki šiva pustne kostume, kuha in peče, izdeluje okrasne stvaritve z otroki? Ali ni ustvarjalnost tudi v tem, da zvabiš otroka, da se sam obleče, ga zamotiš v zdravniški čakalnici, mu poveš zgodbico, ki pripoveduje o njem? Kaj pa tista, ki ustvarja, medtem ko otrok spi? Da nahrani svojo dušo? Kako vnašati ustvarjalnost v materinski vsakdan? O ustvarjalnosti v materinstvu na tisoč in en način bomo govorile na tem spletnem seminarju.

MAMINA BIROKRACIJA
Spletni seminar o tem, kako si narediti sistem za lažje upravljanje z dokumenti, mejli, urniki, položnicami, komunikacijo z uradi … Za marsikoga mukotrpna tema, ki pa ji je občasno vredno nameniti nekaj ljubeče pozornosti, da imamo na dolgi rok mirnejše živce in urejene stvari -tako zasebno kot poslovno. Še druga, svetlejša plat „mamine birokracije“ pa je, ko najdemo svojevrsten način za premike na osebnem, birokratskem in poklicnem področju. Spregovorila bom tudi o tem, kako kot svojo “birokracijo” jemljem tudi na primer vaje Na svoji zemlji, trdi disk z lepimi fotografijami, “peskovnik” na svoji spletni strani, poslovni načrt z desno možgansko polovico in še marsikaj bolj zanimivega od obrazcev za CSD.

ODKRIVANJE IN URESNIČEVANJE SVOJIH POTREB

Materinstvo nas lahko tako posrka, da čisto pozabimo nase. Če od časa do časa ne prisluhnemo sebi, se želje in potrebe nehajo javljati ali pa postanejo destruktivne. V spletnem seminarju raziskujemo, kako lahko kljub temu, da smo na razpolago otrokom in drugim, za katere smo odgovorne, poskrbimo tudi zase in se pristno začutimo.

KAKO ZMOREŠ? – o vztrajnosti v materinstvu

Spregovorila bom o tem, kje črpam moč, navdih, energijo, spodbudo za vse, kar sem in kar počnem. Velikokrat sem vprašana, kako zmorem, ali pa sogovornice le od daleč izražajo občudovanje.
Predavanje ne bo namenjeno hvalisanju, ampak iskrenemu vpogledu v svoje navade in strategije, s pomočjo katerih mi uspeva ohranjati optimizem. 

DVOM – MAMIN STALEN SPREMLJEVALEC, O ZAVEZNIŠTVU DO SEBE

V spletnem seminarju bom spregovorila o notranjih dvomih, strahovih in razdvojenosti, ki jih sodobne mamice pogosto doživljamo, kako se podpreti v stiski, kako prenesti kritiko, kako udomačiti dvom, kako izdelati strategijo, da dosežemo pomembne stvari, kako se sprejemati pri tem, da sem nepopolna mama, kako odgovarjati na potrebe drugih in hkrati ne zanemariti svojih, kako si privoščiti “luksuz” in premagati slabo vest, kako se ljubeče in dolgoročno posvečati svojim ljubim projektom, kako biti zaveznica sama sebi in si poiskati podporo v ključnih trenutkih/obdobjih. Ob 6 otrocih in v 12 letih materinstva sem se dodobra spoznala z dvomi, ki načenjajo mamimo samozavest in samopodobo. Še posebej kočljivo je, ko se skušamo ob materinstvu lotevati tudi udejstvovanja na drugih področjih svojega življenja. Vabim vas, da se udeležite z osebnimi izkušnjami, informacijami in spodbudami nabitega spletnega seminarja.

IZDELAJ SI SVOJ PODPORNI SISTEM

Spletni seminar za mame pred ali sredi pomembne spremembe – pred porodom, pred nastopom nove službe, pred velikim projektom (osebnim ali družinskim, vsekakor šteje tudi karantena!). Lahko gre tudi za manjše cilje v zvezi z delom, domom, družino. Spregovorila bom o tem, kako sem se pred ali med večjimi življenjskimi spremembami pripravila ali prilagodila na obremenitve, ki so me čakale. Podala bom nasvete o tem, kako računati nase, kako si izdelati načrt, angažirati ljudi okrog sebe, premagati določene ovire, kako uresničevati zadano kljub morebitnim negodovanjem drugih, kako si krepiti in obnavljati moči.

Izdelaj si podporni sistem – spletni seminar za mame ob pomembnih spremembah

V četrtek, 30. 1. 2020, dopoldne ob 10. uri bom vodila spletni seminar za mame pred pomembno spremembo – pred porodom, pred nastopom nove službe, pred velikim projektom (osebnim ali družinskim). Lahko gre tudi za manjše cilje v zvezi z delom, domom, družino. Spregovorila bom o tem, kako sem se pred ali med večjimi življenjskimi spremembami pripravila ali prilagodila na obremenitve, ki so me čakale. Podala bom nasvete o tem, kako računati nase, kako si izdelati načrt, angažirati ljudi okrog sebe, premagati določene ovire, kako uresničevati zadano kljub morebitnim negodovanjem drugih, kako si krepiti in obnavljati moči.

Spletni seminar je koristen tudi za vse, ki ste sredi nekega obdobja, ko na primer nimate zaposlitve, imate otroke v domačem varstvu, ko so vam pošle moči, čutite obup ali dvom nad svojimi odločitvami; ne veste, kako bi se znašle naprej.

Imam veliko izkušenj s prilagajanjem na nove življenjske situacije, saj sem mama šestim otrokom, samostojna podjetnica in sem se dvakrat (prvič za študij, drugič pa s poroko ) preselila na drug konec Slovenije.

Do 15. februarja bo na voljo posnetek za kasnejši ogled.

Prijavite se z vpisom v spodnji obrazec.

Cena spletnega seminarja je 9,90 EUR. Prijava je potrjena s plačilom na TRR ali preko Paypala.

Izdelaj si svoj podporni sistem – spletni seminar za mame ob pomembnih spremembah

* označuje obvezna polja

Podatki za nakazilo:

S TEBOJ SEM Ana Pavec s.p. svetovanje in prevajanje

Pot na Vovke 9

4207 Cerklje na Gorenjskem

TRR: SI56 6100 0000 4115 669 (DELAVSKA HRANILNICA d.d. LJUBLJANA)

Koda namena: GDSV

Sklic: 00 19122019

Plačilo preko Paypala:

Dvom – mamin stalni spremljevalec; spletni seminar o zavezništvu do sebe

Zaradi velikega povpraševanja vas vabim na ogled spletnega seminarja za mamice, na katerem sem govorila o tem, kako biti v materinstvu zaveznica sama sebi. Spletni seminar je potekal v živo v četrtek, 19. 12. 2019, dopoldne ob 10. uri, posnetek pa bo na voljo za ogled še do 15. januarja 2020.

V spletnem seminarju sem spregovorila:

– o notranjih dvomih, strahovih in razdvojenosti, ki jih sodobne mamice pogosto doživljamo

– kako se podpreti v stiski,

– kako prenesti kritiko,

– kako udomačiti dvom

– kako izdelati strategijo, da dosežemo pomembne stvari

– kako se sprejemati pri tem, da sem nepopolna mama

– kako odgovarjati na potrebe drugih in hkrati ne zanemariti svojih

– kako si privoščiti “luksuz” in premagati slabo vest

– kako se ljubeče in dolgoročno posvečati svojim ljubim projektom

– kako biti zaveznica sama sebi in si poiskati podporo v ključnih trenutkih/obdobjih

Ob 6 otrocih in v 12 letih materinstva sem se dodobra spoznala z dvomi, ki načenjajo mamimo samozavest in samopodobo. Še posebej kočljivo je, ko se skušamo ob materinstvu lotevati tudi udejstvovanja na drugih področjih svojega življenja. Vabim vas, da se udeležite z osebnimi izkušnjami, informacijami in spodbudami nabitega spletnega seminarja.

Udeleženke so navdušene:

“Sem že pozabila, kako navdihujoči so tvoji seminarji. Res mi je dragoceno, ker si tako iskrena in pristna. Hkrati tako polna znanja, a skromna. Prepoznaš in priznaš svoje slabosti, a jih znaš obrniti v dobro. Si mi v navdih.”

“Hvala za deljene izkušnje. Resnično daješ navdih. In zagon za naprej, da zmorem. Kjub dvomom. 😊”

“Všeč mi je, da bom lahko slišano ponovno predelovala, ker je bila tema seminarja aktualna, materiala pa je bilo kar dosti.”

Prijavite se z vpisom v spodnji obrazec.

Cena spletnega seminarja je 9,90 EUR. Prijava je potrjena s plačilom na TRR ali preko Paypala.

Dvom – mamin stalni spremljevalec; spletni seminar o zavezništvu do sebe

* označuje obvezna polja

Podatki za nakazilo:

S TEBOJ SEM Ana Pavec s.p. svetovanje in prevajanje

Pot na Vovke 9

4207 Cerklje na Gorenjskem

TRR: SI56 6100 0000 4115 669 (DELAVSKA HRANILNICA d.d. LJUBLJANA)

Koda namena: GDSV

Sklic: 00 19122019

Plačilo preko Paypala:

Nega sebe ni vedno romantična

“Nega sebe pogosto sploh ni videti lepo.

Pomeni, da izdelaš razpredelnico svojih dolgov ali uveljaviš jutranji red ali si sama kuhaš zdrave obroke in nič več ne bežiš od svojih težav in ne razglašaš, da je tisto, kar te zamoti, rešitev.

Pogosto pomeni, da narediš najbolj sitno stvar, ki jo moraš narediti, kot na primer, da se spet spotiš med telovadbo ali strupeni prijateljici poveš, da se nočeš več dobivati z njo, ali da si priskrbiš dodatno delo, da lahko odpreš varovalni račun, ali da ugotoviš, kako se lahko bolj sprejemaš, da nisi več stalno izčrpana od poskusov, da bi bila ves čas vse in potem potrebuješ posebne, od zunaj odrejene odmore od življenja, da lahko narediš osnovne stvari, kot je to, da si v kopalno kad kaneš kapljico olja in bereš žensko revijo in za en dan izklopiš telefon.

Svet, v katerem mora biti nega sebe takšna moderna tema, je bolan svet. Nega sebe ne bi smela biti nekaj, k čemur se zatečemo, ker smo tako do kraja utrujeni, da potrebujemo malo olajšanja od stalnega notranjega pritiska.

Prava nega sebe niso solne kopeli in čokoladna tortica, ampak odločitev, da si zgradiš življenje, od katerega ne bo treba redno bežati.

In to pogosto zahteva, da narediš stvar, ki jo najmanj hočeš.

To pogosto pomeni, da pogledaš svojim porazom in razočaranjem v obraz in prirediš strategijo. To ne pomeni, da zadovoljuješ svoje trenutne želje. Pomeni, da se prepuščaš. Izbiraš novo. Pomeni, da včasih razočaraš ljudi. Pomeni, da živiš tako, kot drugi ljudje nočejo, zato da boš lahko zaživela tako, kot drugi ne morejo.

Pomeni, da si pustiš, da si normalna. Navadna. Nič posebnega. Pomeni, da imaš včasih umazano kuhinjo in da se odločiš, da končni cilj tvojega življenja ni imeti dodelanih trebušnih mišic in biti na tekočem z lažnimi prijateljicami. Pomeni, da se odločiš, koliko tvoje tesnobe izhaja iz tega, da ne uresničuješ svojega spečega potenciala, in koliko iz privzgojenega načina razmišljanja, ki ti je bil vcepljen, še preden si vedela, kaj se dogaja.

Če ugotavljaš, da si moraš redno priskrbeti potrošniško nego sebe, je to zato, ker nisi povezana s pravo nego sebe, ki ima le malo skupnega s tem, da “si privoščiš” in veliko skupnega s tem, da postaneš sama svoj starš in sprejmeš odločitve za svojo dolgoročno dobrobit.

To pomeni, da ne izrabljaš več svojega hektičnega in nerazumnega življenja kot izgovor za samosabotažo v obliki omame in odlašanja. Pomeni, da se naučiš prenehati s “popravljanjem sebe” in začneš skrbeti zase … in morda ugotoviš, da skrb zase ljubeče reši ogromno težav, ki si jih hotela že prej odpraviti.

Pomeni, da postaneš junakinja svojega življenja, ne žrtev. Pomeni, da na novo preurediš, kar imaš, dokler tvoje vsakdanje življenje ni več nekaj, od česar si moraš opomoči na terapiji. Pomeni, da ne izbiraš več življenja, ki je dobro videti, pred življenjem, v katerem se dobro počutiš. Pomeni, da zaprmej opustiš nekatere cilje, zato da se lahko posvetiš drugim. Pomeni, da si iskrena, tudi če to pomeni, da te ne bodo vsi marali. Pomeni poskrbeti za svoje potrebe, da ne boš več tesnobna in odvisna od drugih ljudi.

Pomeni, da postaneš takšna, kot želiš biti in kot ti je namenjeno biti. Nekdo, ki ve, da so solne kopeli in čokoladna torta za to, da v njih uživamo življenje – ne da od njega bežimo.”

Brianna Wiest

Vir: https://thoughtcatalog.com/brianna-wiest/2017/11/this-is-what-self-care-really-means-because-its-not-all-salt-baths-and-chocolate-cake/

prevedla: Ana Pavec, december 2019

Nisem zguba, začenjam znova!

V začetku septembra sem vedno najranljivejša. Toliko novih začetkov je. Toliko dvomov o tem, ali sem se prav odločila. Toliko nerodnih prvih poskusov učenja in dela. Toliko hektičnih trenutkov, ko nečesa ne pričakujem in me toliko zaustavi, da mi gre vse zelo počasi. Toliko stroškov in želja. Toliko informacij. Toliko ganljivih slovesov in omahujočih vstopov.

Ranljivost me ujame tam, kjer ne bi hotela. S svojo zagnanostjo jo hočem premagati, hočem, da navdušenje zaduši vse skrbi in dvome in žalost in vsa nesrečna čustva. Hočem, da se stvari končno postavijo na svoje mesto in vse steče. Pa ni tako. Vsaj ne samo od sebe.

Jennifer Louden je v svojem nedavnem blogu čudovito opisala začarani krog, v katerega se tudi jaz zapletem, ker stvari ne grejo tako, kot bi rada.

Začarani krog gre po njenem nekako takole:

Nekaj si možno želimo (zgraditi podjetje, napisati knjigo, se radostno gibati v svojem telesu, poglobiti prijateljstva …).
Ne vemo, kaj bi naredile. Kaj je prava izbira? Kaj je najboljša odločitev? Kje naj začnemo?
Preplavijo nas vsi mogoči občutki. Občutimo tesnobo, zmedo, nejasnost, obremenjene smo z informacijami in premnogimi možnostmi.
Začnemo verjeti, da smo zgube in da ne moremo _____. Saj smo že poskusile, pa ni delovalo. Naša ideja je preveč zakomplicirana. Prestare smo in premalo vemo. Morda imamo premalo discipline. Zakaj bi se mučile?
Dvom vase nas odvrne od dejanj in zato odnehamo ali pa poskušamo z nekaterimi neodločnimi ukrepi tu in tam, ki nas le še bolj zafrustrirajo.
Po tednih in mesecih takega ždenja glede svoje želje pa spet postanemo upanja polne in navdušene in poskusimo znova. Ker smo pogumne in pametne in ker si tisto res želimo. Zato kupimo kup pripomočkov, knjig, se prijavimo na drago usposabljanje s certifikatom, skratka ustvarimo zelo kompliciran in ambiciozen načrt …
Le da to ne pomaga, vsaj ne za dolgo in celoten začarani krog se znova začne. Dokler ne odnehamo za vedno. Se odpovemo svojim sanjam in željam.

Jennifer Louden nato predlaga nekaj protistrategij za premagovanje tega začaranega kroga. Ena od njih me je močno nagovorila.
VEDNO ZAČNI ZNOVA. NAVADI SE NA TO, DA SI POGOSTO NA ZAČETKU. Ker življenje se zgodi, vmes pride marsikakšna ovira in zadrega, uspešni pa so tisti, ki znajo in zmorejo začeti vedno znova.

Lahko bi vam naštela kup stvari, zakaj že nekaj časa ne pišem redno maminih lekcij. Ja, ogromno razlogov. Ampak kar precejšen del je tudi izgovorov ali pa vsaj zelo prepričljivih razlag, zakaj ne morem, čeprav si želim.
Gre le za to, da se moram na novo naučiti vnesti mamine lekcije v svoje življenje. Si vsak dan vzeti petnajst minut za pristno, razmišljujoče in spodbudno pisanje – zase in za druge. Dobro navado spet obuditi in jo zanesljivo umestiti v svoj vsakdanjik.

Pri tem mi gotovo pomaga zaveza. Zaveza vam, drage moje bralke. Zato vas vabim k vpisu v jesensko sezono kluba S TEBOJ SEM. Po nižji ceni le še ta vikend.

Prijavi se: https://mailchi.mp/0bb2a5416e93/igbgasml3c

Katalog klubskih vsebin najdeš tukaj: https://drive.google.com/file/d/1C4f4hjM0O7kYUcuSBXn9MoJ1LMI0pXM_/view?usp=sharing

Travma ne zastara

Po petih letih sem šla tam mimo. Spet je jesen. Travnik ob vodi je posulo čudovito orumenelo listje. Kot takrat. Obstala sem v nenadni presunjenosti. 

Kakšno bolečino sem takrat čutila! Pa je minilo že več mesecev od poroda. Še zdaj mi je prizor živo pred očmi. In tudi ves moj trud, da bi bila pozabila, se potolažila, šla naprej. Odtlej dobro poznam tesnobo. 

Pol leta po rojstvu četrtega sina smo se preselili v nov kraj. Pogosto sem šla z dojenčkom na dolg sprehod, da sem s hojo in občudovanjem narave lažje prenašala močan pritisk čustev, ki so še vedno vrela v meni. Ko sem prišla do zelene jase, posute z jesenskim listjem, se me je globoko dotaknila. Spoznala sem, zakaj me tako nagovarja. 


Tisto noč, ko sem doživela porodno travmo, je v meni umrlo nekaj velikega. Foto: Ana Pavec

Tisto noč, ko sem doživela porodno travmo, je v meni umrlo nekaj velikega. Poslovila sem se od svoje velike vere v ljudi – v absolutno dobro v človeku. Spoznala sem, da ni res, da mi vsak človek v vsakem trenutku želi dobro in mi dela dobro. To sem kot otrok živo verjela.

Nekateri imajo morda dobre namene, vendar mi s svojim postopanjem lahko povzročajo nepopisno gorje. In ne prenehajo tudi, ko jih rotim in prosim. Še naprej nadaljujejo ter me nadirajo, zakaj ne razumem, kako je zlo, ki se mi dogaja, nujno potrebno – da bi preživela.

Da, preživela sem, a v meni je umrlo nekaj velikega.

Pred očmi imam tudi podobo opečnatega zidu. Ne spomnim se, ali so me ploščice v porodni sobi spominjale nanj, vsekakor pa se mi je globoko zarisalo spoznanje, da mi nič ne pomaga, če živim v 21. stoletju – v porodni sobi sem zaprta med štirimi stenami, na milost in nemilost prepuščena grobim rokam in tudi če kričim, ne morem nikogar priklicati. Nobenih zagovornikov mojih pravic, nobenega zaščitnika, nobenega varuha. Nič mi ne pomaga vse, kar sem leta pred tem počela – pisala in učila ženske o tem, kaj lahko naredijo za lep, opolnomočen porod. Moj lepi porod se je v tistem trenutku razblinjal v največjo grozo, kar sem jih kdaj doživela. 

Ključno je bilo, da sem bila takrat spregovorila. Da nisem molčala in se nasmihala ob čestitkah ob prelepem otročičku. Da, zgodilo se mi je najlepše, a hkrati najtežje. Zakaj bi morala biti ob vélikem prehodu v materinstvu tako globoko poškodovana? Kdo želi in privošči ženski v času, ko bi najbolj potrebovala svojo moč in stik s telesom, da je nemočna, zlomljena, razbolena? 

Vedela sem, da nisem edina, ne prva, ne zadnja. A me vseeno vsakič presune, kako se jih nič ne dotakne, nič ne prime. Delajo naprej. Po rutini. Po pravilih stroke, po strokovnih smernicah, pravijo.

Po standardih, ki ne upoštevajo prvinskih potreb ženske. V zanikanju, da so karkoli kadarkoli storili narobe. 

Kajti prvo zdravniško načelo pravi: “Ne škodi.” 

Naj si kupim novo torbico ali … ?

Naj takoj na začetku povem, da nimam čisto nič proti ženskim torbicam … Prav pred kratkim sem si naročila novo preko spleta, ker je moja stara vijolična iz filca, ki sem si jo sama sešila, že čisto fuč… Sem pa včasih rahlo presenečena, kako množično se delijo na socialnih omrežjih slike raznih modnih dodatkov in oblačil za ženske, medtem ko … dvomim, da pogosto storimo kaj, da bi si pridobile dovolj drugih, ne tako očitnih dobrin. Vem, koliko zadovoljstva lahko prinese neka nova oprava. Vem, da bodo ljudje pohvalili nove uhane, redko pa vprašajo, kako smo, kdaj smo se nazadnje naspale, katero knjigo trenutno beremo …

Ta svet nas praviloma NE spodbuja, da bi se zazrle vase. Seveda, vabijo nas na razne konce in kraje. Samoto, počitek, dušno hrano pa moramo poiskati kar same. Sploh pa me redko kdo vpraša (razen drugih mamic), kako se počutim kot mama – kaj me skrbi, kaj me izziva, ali kaj drugače gledam na isto stvar kot zadnjič … Sem se kaj spremenila, odkar sem mama? Kako in zakaj? Kako se počutim kot ženska v novih okoliščinah? Katero področje življenja si trenutno najbolj želim gojiti? Se kdaj čutim razdvojeno? Kaj naredim z nekaterimi neprijetnimi občutki, ki so tudi del materinstva?


Lahko imamo tudi izkušnjo, da smo že poskušale biti del skupine, kjer smo si obetale raziskovanje sebe, svojo materinske identitete, pa smo bile razočarane nad plitvostjo in pretiranim primerjanjem, ki je tam vladalo …


Moja izkušnja je, da so se mi najbolje izkazale prakse, kjer sem v fleksibilnem okolju (ki mi je omogočalo spodbudo, ne pa mi tudi vzelo prevelikega deleža mojega urnika) lahko redno vračala k stvarem, področjem, vajam, ki so me navdihovale, me napolnjevale … Te se za vsako žensko razlikujejo, še bolj pa so specifične v materinstvu, ker se v različnih trenutkih nahajamo v različnih situacijah in moramo vedno znova najti način za stik s sabo.

V klubu S TEBOJ SEM bi rada ustvarila ravno tako okolje – kjer bi mamice vedno znova našle navdih in spodbudo za vračanje k sebi ter opomnik, da je vredno vztrajati, tudi v težkih časih. Rast te lepe skupnosti mi potrjuje, da mi to uspeva.

Takole pravi mamica Tina:

Skupina je zelo spoštljiva in jaz v njej rada sodelujem, saj imam vedno prijeten občutek, da sem varna, slišana in sem zato lahko taka, kot sem. 💁‍♀️

V teh dneh (do 28. 3.) poteka zadnja možnost za vpis v uraden "trimester" v klubu pred mojo šesto porodniško. Lepo povabljene, da se pridružite in si na pomlad mogoče poleg torbice privoščite še nekaj neotipljivega razkošja 😉

Klikni za ogled kataloga!

Vpiši se!

Foto: Ana Pavec

Kako zmoreš? – brezplačni spletni seminar

ANINE IDEJE

Kako zmoreš? – spletno predavanje o vztrajnosti v materinstvu

“Kako zmoreš? Trenutno sem doma po drugem porodu in se komaj dohajam. Včeraj so moji starši pazili starejšega otroka, jaz pa sem bila doma z novorojenčkom. Sem pogledala en film po dolgem času, potem pa sem imela slabo vest. Skuhati sem morala namreč še kosilo in pospraviti in toliko drugih stvari sem imela še namen narediti, pa mi ni uspelo. Pa imam samo dva otroka. Ti pa šestega na poti. Resnično, kako zmoreš? Že sama logistika odhodov in prihodov, kuhanja, pospravljanja… Ti pa vmes delaš še za s.p., pa fotoknjigo, pa… “

20. 3. 2018 ob 10. uri bo (brezplačni) klubski spletni seminar Kako zmoreš?

Če si dopoldne ne morete utrgati urice časa, si boste posnetek seminarja lahko ogledali tudi kasneje.Spregovorila bom o tem, kje črpam moč, navdih, energijo, spodbudo za vse, kar sem in kar počnem. Velikokrat sem vprašana, kako zmorem, ali pa sogovornice le od daleč izražajo občudovanje. Predavanje ne bo namenjeno hvalisanju, ampak iskrenemu vpogledu v svoje navade in strategije, s pomočjo katerih mi ohranjati optimizem. Več o meni …

  • med seminarjem lahko postavljaš vprašanja, tako da jih zapišeš v komentar pod videom
  • seminar si boš na isti povezavi lahko ogledala tudi kasneje
Zelo se veselim tvoje družbe!

PRIJAVI SE TUKAJ

Powerpoint prezentacija spletnega seminarja (KLIK!)

S prijavo na seminar pa se prijavite tudi na mamine lekcije, dnevne spodbude za mamice, ki jih prejemate v marcu brezplačno na svoj elektronski naslov.

Ne zamudite možnosti, da pokukate v notranjost kluba S TEBOJ SEM, k(j)er si imamo mame veliko povedati!

Eden od biserčkov kluba S TEBOJ SEM je skrita FB skupina, kjer si mamice podelimo odgovore na vprašanja, ki se porajajo ob vsakodnevni mamini lekciji. Vprašanja so včasih praktična, včasih razmišljujoča, včasih naravnana na čustva … Idealna za samorefleksijo v materinskem vsakdanjiku!
Razprave so spodbudne, spoštljive in obvladljive