V zgodnjejesenski izdaji Radia za mame, ki ga pripravljam Damijana Medved, vas vabim, da prisluhnete pogovoru z Urško Repnik, ki je mama postala že med študijem. Urška me je povsem očarala s svojim uvidom v obporodno dogajanje in ob pogovor tudi zapisala:
»Porod je bil zame res en tak močan prehod med vsem, kar je bilo, in tem, kar sem. Nekako sem našla povezavo s Praženskami, s tem, kar nosimo globoko v sebi, kar pravzaprav SMO. Ena taka potrditev je bil, da je moje intuitivno žensko telo imelo od vedno prav in da smo ženske res boginje … In moj porod je bil ena sama Hvalnica ženskemu telesu … Popadki niso bili boleči in niso bili tam, da jih predelam in prediham in premasiram, ampak da skupaj z njimi potujem … Res čudovit dogodek …«
V pogovoru pa boste med drugim slišali tudi:
- zakaj se je v nosečnosti počutila blaženo;
- kako je živeti prvo leto otrokovega življenja v troje;
- kako se z otrokom uči prepuščanja;
- kako združuje študij in materinstvo;
- kako zelo so jo obremenili »dobronamerni nasveti« glede dojenja;
Intervju je dostopen le s članarino.
[show_to accesslevel=’članica’]
[/show_to]
Preden grem spat, preverim, ali je mobitel dovolj na glas. Ko vstanem, se vprašam, koliko energije imam, če bi od tistega trenutka naprej več ur skupaj morala biti budna in v gibanju. Ko grem po mleko, v trgovino, po otroke, na sprehod, moram imeti s seboj napolnjen mobilnik. Od izbranega kraja poroda se poskušam ne oddaljiti za več kot uro in pol vožnje. Ko odhajam na srečanje, zabavo, obisk, praznovanje, klepet, se odpravljam z mislijo, da ga bom morda predčasno zapustila in šla na porod. Za ves dan vnaprej imam urejeno morebitno varstvo. Skrbim, da imam v nahrbtniku nekaj prigrizkov, svežo vodo, udobna oblačila. Ko odpiram hladilnik ali pokukam na police v shrambi, se prepričam, da je na voljo dovolj dobre hrane, da si lahko moji postrežejo tudi brez mene.
