fbpx

Mama z odprtimi očmi in ušesi

Kot riba v vodi – ne korenček ne palica me ne prepričata

Odkar sem končala fakulteto, uživam v lastni izbiri dela, projektov in dejavnosti. Kdo bi si lahko mislil, da sem se zaradi tega polenila  – zakaj pa bi delala, če mi ni treba, če me nihče ne priganja, če za to pogosto nisem niti plačana? Zanimivo, znanost (psihologija, sociologija in ekonomija) ima v zadnjem času o tem veliko povedati.

Knjiga, ki sem jo prebirala lansko poletje,  Zagon – presenetljiva resnica o tistem, kar nas dejansko motivira na osnovi znanstvenih raziskav postavlja na laž prepričanje,  da bodo ljudje toliko bolje delali, kolikor bolje bodo zato nagrajeni ter kolikor bolj jih bomo k temu prisilili (vas to na kaj spominja?).

(več …)

Izviri olimpijske moči

Začenjam nove vaje Na svoji zemlji, izbiram naslove, razmišljam o izvirih moči, kot jih poimenuje Alenka Rebula.

Naši športniki se pripravljajo na pestro olimpijsko soboto.

Nagovarja me, kaj je povedala Tina ob sredini zmagi. Da se ji je tisto noč sanjalo, kako je kot deklica štamfala v breg in zmagala svojo prvo tekmo.

V trenutkih, ko se namenim osvojiti nekaj velikega, pa naj bo to olimpijska ali katera druga gora, mi pridejo na pomoč moji najbolj prvobitni uspehi. Ko moja duša pozabi na massije, milko in množice.

Lahko pomaga, če se spomnim, kdaj mi je že uspelo – preseči sebe. Kaj sem počela? Kako sem se počutila? Kaj sem mislila?

Upam, da so naši olimpijci danes imeli lepe sanje.

Upam, da tudi ti.

Zaupanje vase

Eden od mojih letošnjih ciljev je: knjiga pred računalnikom, pisanje pred branjem, ustvarjanje pred posnemanjem. A za to potrebujem neko ključno veščino, in sicer da bi si lažje sledila – svojemu notranjemu občutku, tistemu, kar se mi poraja, ko se z nečim ukvarjam. Na kratko – da bi si bolj zaupala. Tega se nisem tako močno zavedla, dokler nisem začela brati esejev zelo pogosto citiranega Ralpha Walda Emersona, še posebej esej Zaupanje vase.  Če sledim temu, kar mi govori, ga ne smem citirati. Vendar so njegove izjave tako močne, in verjamem, pomenljive za vse nas, da se temu preprosto ne morem upreti. Tako vam danes postrežem z nekaterimi njegovimi citati. Prepuščam vam izbiro, kako jih boste uporabili.

(več …)

Pomembnejši od papeža

Novice o dejanjih in besedah papeža Frančiška se širijo kot blisk. Nazadnje je presenetil s spodbudami materam na tradicionalnem krščevanju v Sikstinski kapeli, ko je rekel:

»Danes bo pel zbor, vendar bo najlepši zbor vseh zborov zbor dojenčkov, ki se bodo oglašali. Nekateri bodo jokali, ker jim ni prijetno ali ker so lačni,” in še: “Mame, če je dojenček lačen, ga brez pomislekov nahranite. Dojenčki so najbolj pomembni ljudje tukaj.”

Vendar pa sedanji papež ni s tem povedal ničesar novega. V knjigi Dojenje, dar tvojemu dojenčku so na enem mestu zbrani citati cerkvenih dostojanstvenikov o dojenju, ki so številni. Naklonjenost Cerkve doječim materam je dosledna in stara.

Nov je Frančiškov način podajanja istega sporočila. Prvič je papež med obredom samim spodbudil matere k sproščenosti in osredotočenosti na potrebe dojenčkov. Nov je njegov odnos, ki presega le lepe besede in je izražen v dejanjih. Šel je celo tako daleč, da je pustil na svojem stolu sedeti malčka. Nova je odmevnost njegovih potez, saj se s pomočjo socialnih omrežij novice bistveno hitreje razširijo.

Bog daj, da sveža sapa odprtosti pripiha kmalu tudi do naših domačih logov, do starejših ljudi in duhovnikov.

Medtem pa lahko spreminjamo tudi druga okolja v bolj materam dojenčkov prijazna.


 

Porodniška je priložnost za vizijo

IMG_3996Ko smo na porodniški, se čas hkrati ustavi in obenem brzi še z večjo hitrostjo. Edini označeni datumi na koledarčku so pregledi pri zdravniku, družinska praznovanja in tam v daljavi dan, ko se nam izteče dopust za nego in varstvo otroka. Spremljanje otrokovega bliskovitega razvoja je središče našega življenja. In bolj ko se približuje usodni konec porodniške, bolj smo nemirne. Negotovost preveva vsa naslednja vprašanja:

  • kam bom dala otroka v varstvo? Ali naj bi ga sploh zaupala komu drugemu?
  • kako bova iz najinega trenutnega ritma prešla na novi urnik, dnevni red v službi in drug način življenja?
  • kako bom znova konkurirala drugim na delovnem mestu? Ali me služba sploh čaka? Ali še imam kompetence po letu stagnacije?
  • kaj bom, če ne dobim nazaj istega delovnega mesta? Če so moje stranke vmes odšle drugam?
  • kako bo na nas vplival službeni stres? Kdaj bo čas, da bom naredila še kaj zase, če že zdaj težko, ko ni službe?

V preteklem letu se mi je s pomočjo gradiv na spletni strani Jennifer Lee na novo odprl sicer že od nekdaj poznan način likovnega ustvarjanja, ki mi pomaga, da se počutim živo in s katerim lažje dosegam svoje cilje.


(več …)

Pisec grozljivk – družinski človek

Stephena Kinga že dolgo poznam. A navdušil me je z romanom Lisey’s story, na katerega sem naletela v letališki knjigarni na poti z najinih medenih tednov. Očaral me je z zgodbo o ženi, ki ob pospravljanju njegovih stvari raziskuje zgodovino svojega zakona s pokojnim pisateljem.

V literaturi o kreativnem pisanju številni avtorji citirajo Kinga in njegovo knjigo On writing (O pisanju). Sklenila sem jo poiskati. Spet me je dobila popolnoma nepripravljeno na bralno avanturo – ki nas popelje na pot njegovega pisateljskega življenja. V prvem delu knjige opisuje svoje otroštvo in življenje, v drugem pa podaja praktične nasvete za pisanje leposlovja. Pritegnil me je predvsem s koktajlom svoje pisateljske žilice in predanosti življenju in ljubezni. Ob tej njegovi svetlosti človek skoraj pozabi, da so njegov najljubši žanr – grozljivke.

(več …)

Prehodi – kako osmisliti življenjske spremembe

prenos (3)Predmet knjige je težaven notranji proces prehoda – notranje preobrazbe ob velikih življenjskih spremembah. Avtor knjige William Bridges loči med tema dvema pojmoma. Pravi, da prehod ni le druga beseda za spremembo. Sprememba je selitev v drug kraj ali nastop nove službe, rojstvo otroka ali smrt očeta. Z drugimi besedami, sprememba je zunanja, situacijska. Prehod je notranji, psihološki. Ne gre za določene dogodke, ampak za notranjo reorientacijo, novo definicijo sebe, skozi katero moramo iti, da bi vključili spremembe v svoje življenje.

(več …)

Spoznaj svojega režiserja

prenos (2)Kdo je ta, ki ve, kdo si bila včeraj? Kdo je ta, ki odloča, kdo boš jutri? Kdo je ta, ki usmerja tvoja današnja dejanja? Ki opazuje dogajanje na odru tvojega življenja in presoja, kdo bo na njem, kakšna so pravila igre, kako se bo scenarij odvijal?

To je biser knjige Your Brain At Work (Tvoji možgani pri delu) avtorja Davida Rocka, prvenstveno knjige o produktivnosti na delovnem mestu, a z veliko večjim sporočilom.

(več …)

S teboj sem, z menoj si

Od malega poslušam, da sem pravi knjižni molj. Če pomislim na svojo veliko požrešnost pri branju knjig, te oznake v prenesenem pomenu ne morem zanikati. Vendar pa se bolj počutim kot kakšna gosenica. Zelo je lačna, listi jo privlačijo in ne ustavi se, dokler se ne pregrize skoznje. A vemo, kaj nastane iz gosenice! Metulj, katerega krila občudujemo, ko se spreletava iz cveta na cvet. In tako bi lahko opisala svoje misli ob branju knjige – poletijo kot metulj in se sladkajo s sočnimi besedami in idejami, ki se cedijo iz njih.

Če mi želite kdaj kaj podariti, mi prosim, podarite knjigo.

(več …)

Kaj nam lahko povejo tihi ljudje

susan_author1Susan Cain mi je s svojim delom dala dovoljenje, da sem to, kar sem. Introvertirana oseba, iščoča samoto, tišino in globino v svetu, ki mi tega ne daje sam od sebe – kvečjemu odvzema. Pravi, da je za pisanje knjige Quiet – The Power of Introverts in a World That Can’t Stop Talking potrebovala sedem let – in v tem neizmerno uživala. Sedaj vseeno prestopa meje svojega udobja in knjigo javno predstavlja. Bogu hvala, saj je njeno sporočilo še kako pomembno.

(več …)