Porodna zgodba bralke S TEBOJ SEM
Dobre pol ure po tistem se je mož odpravil, njegova sestrica s kroglicami tudi, jaz pa sem na smrt utrujena odšla na stranišče. Ravno sem vstala, da se bom oblekla, ko mi nekaj steče po nogi. »Saj sem ravno lulala,« sem pomislila. Ampak ko sem se usedla na školjko, je spet nekaj steklo. Pa spet in spet. »Hm, to pa najbrž pomeni, da mi odteka voda,« sem pomislila. Torej tako to izgleda. Presodila sem, da je najbolje, če obsedim na školjki. Panična nisem bila nič, tudi strah me ni bilo, samo strašansko utrujena sem bila. Torej sem sedela tam, pustila, da je teklo od mene, kar je pač moralo, in dremala. Nič me ni brigalo, samo spala bi. Čez kakšne pol ure se mi je zdelo, da so se začeli popadki. Kmalu zatem je prišel mož, ki je malo nejeverno pogledal, ko me je zagledal na školjki in sem mu čisto mirno povedala, da se je najbrž začelo. Po začetnem: »Ahaaa … a prav zares? In kaj zdaj?« me je takoj začel streči od spredaj in zadaj, malo živčen, ker ni prav vedel, kaj se od njega sploh pričakuje v tej situaciji. Pripravil mi je večerjo, spakiral vse potrebno za v porodnišnico, pisal profesorju, da ga naslednji dan ne bo na sestanek … Jaz pa sem medtem počivala, šla pod tuš, potem pa sva šla oba malo spat. Zelo prijetno je bilo. Oba sva bila sproščena, dremava, v umirjenem pričakovanju ... Z veseljem bi ponovila.
Porodna zgodba bralke S TEBOJ SEM
Kdo je ta, ki ve, kdo si bila včeraj? Kdo je ta, ki odloča, kdo boš jutri? Kdo je ta, ki usmerja tvoja današnja dejanja? Ki opazuje dogajanje na odru tvojega življenja in presoja, kdo bo na njem, kakšna so pravila igre, kako se bo scenarij odvijal?
Najbolj pogosto vprašanje, ko razpisujem nov cikel duhovne priprave na porod, je: “Ali bo v času, preden bom rodila, organiziran še eden?” Razmišljam o tem pojavu in se mi zdita zanimivi dve stvari: ljudje smo radi gotovi, da bomo imeli tudi kasneje na voljo podporo, možnosti; ter da v sebi radi racionaliziramo – čeprav že danes čutim, da bi nekaj potrebovala, je verjetno bolj smiselno in smotrno, da to storim kasneje.
Popravite me, če se motim.
Je za dojenčka pomembno, kakšne misli me prevevajo, ko sem noseča?
Ko je bil oznanjen naslov letošnjega 
Slutim, da je to skupna težava. Dejstvo je, da nas, ko eden od zakoncev ostane sam doma, popade neka tesnoba. Bom zmogel? Je res nujno, da me pusti samo, samega z otrokom (ali otroki), raje bi videl(a), da ne greš (in ni važno, za kakšno vrsto odhoda gre, a posebej za prostočasne izhode).
Prav nič ji nisem zavidala njene nosečnosti. Borila se je z veliko slabostjo, za povrhu pa so ji novinarji sledili na vsakem koraku. Prav vsaka najmanjša odločitev je bila predmet debate in če sodimo po številu objav o njej, se ni mogla v miru pripravljati na porod – svoj prvi.