Slutim, da je to skupna težava. Dejstvo je, da nas, ko eden od zakoncev ostane sam doma, popade neka tesnoba. Bom zmogel? Je res nujno, da me pusti samo, samega z otrokom (ali otroki), raje bi videl(a), da ne greš (in ni važno, za kakšno vrsto odhoda gre, a posebej za prostočasne izhode).
Zdi se, da prosto pohajanje po svetu po prihodu otroka postane luskuzna dobrina. Potem kar nekako steče – a vseeno je ob vsakem odhodu enega od staršev lahko cel kup zadržkov.
Kako jih premaguješ – tako takrat, ko ti ostaneš doma, kot takrat, ko greš?