NOVIČKE S TEBOJ SEM

anapavec

PONEDELJEK, 21. marec

Starši smo otrokom prva podoba o tem, kakšen je ta svet. Ali je ta svet hladen, krut, neprijazen, kraj borbe in prepirov? Ali pa prostor, kjer si sprejet od vsega začetka, kjer ti je toplo, kjer se spočiješ, kjer si lahko tak, kakršen si, kjer najdeš oporo in ljubezen?


Nedavno so verjeli, da novorojenčki ničesar ne čutijo, ne slišijo, ne vidijo in ničesar ne vejo. Danes se pogosto še vedno vedemo tako, kot da bi to držalo.

Danes sem v vsakem trenutku pozorna na to, da so moji otroci že popolne osebnosti – s čisto drugačnim posluhom za sporočila. Učim se od njih in na novo pridobivam dojemljivost, ki sem jo tekom življenja izgubila.

NEDELJA, 20. marec

Včasih, ko uzrem kakšno edinstveno lastnost na svojem otroku, začutim, kako velik zaklad mi je zaupan, da ga čuvam. Ali ga bom poteptala ali razvijala, da bo uspeval? Znam in zmorem ustvarjati rodovitno zemljo okrog njegovih talentov, da bo rasel in se ne manjšal? Da bo njegova luč zasijala kakor dan?

Danes bom pozorna na želje svojh otrok. Razodevajo mi njihovo naravo, njihove talente, njihovo poklicanost. Ali so mi kakšno željo že večkrat izrazili, pa ji še nisem zares prisluhnila?

SOBOTA, 19. marec

Danes je praznik sv. Jožefa delavca, Marijinega moža in Jezusovega krušnega očeta.

Kako sem vesela, da imam moža, na katerega se lahko zanesem, naslonim, ki mi pomaga pri vzdrževanju družine, vzgoji otrok. Ali mu dopuščam, da je lahko v polnosti oče ali ga kritiziram in mu ne zaupam, da je tudi njegov način pravi? Ali skrbim tudi za najin odnos, ki bo preživel otroštvo otrok in trajal do najine smrti? Ali se mu zahvalim za to, kar je, kar prinaša v družino?

Danes ga bom objela in poljubila ter mu povedala, da sem srečna žena in mama njegovih otrok 🙂

PETEK, 18. marec

Kako drugače se odzivam na dojenčka, če imam do njega nerealna pričakovanja kot pa če vem, da je njegovo vedenje normalno za njegovo starost in stopnjo razvoja!

V prvem primeru imam svojega otroka za največjega razvajenca in sovražnika mojega spanca, zato sem ponoči nanj obupno jezna in ga spravim v še hujši jok.

V drugem primeru se zavedam, da od manj kot leto starega dojenčka ne morem pričakovati, da bo neprekinjeno prespal vse noči, zato skrbim, da grem pravočasno spat, prosim za pomoč pri skrbi za starejša otroka, počivam čez dan v času, ko vsi spijo ter si ne nalagam preveč obveznosti, da se lahko ponoči primerno odzivam in poskrbim za dojenčkove potrebe po bližini in varnosti.

Kaj je bolje za oba?

ČETRTEK, 17. marec

Kako dati drugemu dostojanstvo, če ga sama ne občutim? Če mi je skozi vse življenje privzgojena manjvredna vloga in bi se morala odkupovati za vsako dobrino, za vsako srečno doživetje – z dosežki, denarjem, uslugami … ?

Sedaj pa izkušam, da lahko doživljam kraljevsko dostojanstvo pri dojenju, pri pestovanju, pri obisku zdravnika, tudi pri pripravljanju kosila, tudi pri čiščenju kopalnice, tudi pri pobiranju kock s tal, tudi pri odgovarjanju na najpreprostejša vprašanja…

To doživljanje obudim s preprosto mislijo, da s tem soustvarjam svoj svet, svoj dom, srečo svoje družine – všeč mi je, kako se svetijo ploščice, ko se tuširam, osreči me, ko z otroki skupaj sestavljamo vozila iz kock, nasitim si dušo in telo, ko ob moževem prihodu iz službe skuham novo zelenjavno jed in jo potem z velikim tekom zmažemo… Čutiš, mamica, kako polna dostojanstva si?

SREDA, 16. marec

Moji otroci po splošnih družbenih merilih gotovo veljajo za razvajene in neubogljive, saj se po svojih najboljših močeh odzivam na njihove želje in potrebe ter od njih ne zahtevam, da ubogajo na prvo besedo.

Mladi Nemci v času vzpona nacizma so bili gotovo trdo vzgojeni in ubogljivi. So bili zato boljši ljudje? Koga so volili? Kaj so dopustili? Pri čem so do neke mere skoraj vsi do zadnjega sodelovali in kasneje globoko obžalovali?

Zato se raje trudim privzgojiti druge kvalitete – sposobnost razmišljanja s svojo glavo,  notranji čut za to, kaj je prav in kaj ni, moč, da temu čutu sledijo, ter globoko zasidrano zavest, da se v stiski lahko oprejo na sočloveka. Ali mi to uspeva ali ne, pa bo pokazal čas.

Babištvo danes

V junijski številki revije Midwifery Today, katere glavna tema je druga porodna doba, je objavljen tudi prispevek slovenske raziskovalke obporodnih praks ter doktorice ženskih študij dr. Zalke Drglin z naslovom Transitional Phase of a New Childbirth Paradigm: Slovenia on the Crossroad (Prehodna doba nove porodne paradigme: Slovenija na križišču).

Pred kratkim sem sprejela nalogo predstavnice za Slovenijo pri Midwifery Today, organizaciji, ki podpira, spodbuja in izobražuje babice in druge porodne pomočnike(-ce) po vsem svetu.

Letos jeseni bo od 19. do 23. oktobra v Bad Wildbadu v Nemčiji babiška konferenca s temo “Ohranimo svojo tradicijo, izboljšajmo svoje spretnosti!”

(more…)

K vodam počitka me vodi – meditacija

Za sproščanje v nosečnosti, med porodom in po porodu lahko uporabite naslednjo meditacijo o dobrem pastirju, ki sem jo izdelala zase v zadnji nosečnosti. Blizu bo vsem, ki radi prebirate Sveto pismo.

V ozadju igra staroangleška melodija Greensleeves.

Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka

Ob meditaciji se udobno namestite, zaprite oči in v mislih sledite besedilu, ki vas lahko popelje na zelene pašnike, k žuboreči vodi…

Prebrani svetopisemski odlomki:

Ezk 34,11-31

Ps 23

Iz 40,11

Jn 10,1-30

TOREK, 15. marec

Vreme je turobno, sem neprespana, delo mi ne gre dobro od rok, otroci so ravno toliko prehlajeni, da ne moremo ne ven ne na obisk, kakšnega razvedrila pa nikakor ne uspem najti. Če sem sitna jaz, so otroci še toliko bolj. Kaj mi preostane? Običajno mi dvigne razpoloženje prijetna glasba, usedem se na tla z otroki in se jim prepustim – da se crkljamo, igramo tisto, kar se najbolj želijo igrati, včasih zaspimo (to je odrešilno 🙂 ).

Kaj pa ti storiš s seboj, kadar nisi za nikamor?

“Blizu je Gospod tistim, ki so skrušenega srca, in tiste, ki so potrtega duha, rešuje.” (Ps 34,19)