“Mamica, zakaj se ti mudi?” “Ker ni lepo zamujati.”
“Mamica, kaj je to točnost?” “Hm, pravzaprav ne vem več.”
Zdi se mi, da je ura največji sovražnik sproščenosti in lepih odnosov med menoj in otroki. Kar naprej bi jih lahko priganjala. Roko na srce, ali smo točni in povozim otrokove potrebe in želje, ali pa smo srečni in zamujamo.
Če se zgodi, da moramo biti nekje res točni, saj ne gre drugače, si vnaprej rezerviram veliko “oblazinjenega” časa. Da je še vedno mogoče v zadnjem trenutku podojiti otroka, ga previti, iti po tisto knjigico, vrniti se po pozabljeno ninico, potolažiti malčka po padcu… Ja, toliko pomembnejših stvari je na tem svetu kot pa rigorozen občutek, da nikjer ne zamujam (kot da mi je to kdaj posebej uspevalo 😉 !