Mamica, si osamljena?
Vedi, da nisi edina! V družbi, kjer večina ljudi dopoldne hodi v službo, otroci so v vrtcih, šolah, starejši v domovih za ostarele, ni nič čudnega, če se kdo doma počuti osamljenega!
Menim, da bi morala za mamice doma obstajati posebna radijska postaja 🙂
Velik strah mame doma je pomanjkanje denarja.
Največje razodetje na tem področju se mi je zgodilo, ko sem ugotovila, da pri tem, ko nimam redne službe, niso manjši le dohodki, ampak tudi odhodki. Kaj vse privarčujem, ker ne hodim v službo!
Včasih se ob koncu dneva, ko z možem sedeva v dnevno sobo, sprašujem, kaj naj povem o svojem dnevu. Občutek imam, da me sploh ni bilo – od jutra do večera so me zasedale potrebe, želje in zahteve mojih otrok, pogosto tudi moževe prošnje ali zunanji dogodki, in le s težavo sem tu in tam sledila svoji misli. Uspehi, ki jih nizam, so le delno moji – pomagala sem, da je uspel otrok.
Kdo ali kaj naj napolni praznino, ki me preveva ob takih trenutkih?
Ugotavljam, da mi občutek izpolnjenosti prinašajo le želje, ki sem jim uspela slediti in jih uresničiti, pa so se porodile iz lastnega navdiha. Nekaj zjutraj skleniti, se spomniti čez dan in nato hopla – zapopasti. Tudi če ves dan sledim le zahtevam in prošnjam drugih, se zvečer počutim izpolnjeno, če sem naredila vsaj eno stvar, ki je zrasla na mojem zelniku.
Nadloga vsakodnevnih drobnih maminih opravil je njihova neovrednotenost. Komu mar, da sem danes dlje časa nosila dojenčka, da je zaspal in si to štela kot poseben uspeh? Pa kaj, če mi je danes uspelo počistiti kopalnico (kar ob treh majhnih otrocih pride redkeje na vrsto)? Kdo je opazil, da sem se uspela enkrat premagati in drugače pristopiti k malčku, ki je naredil nekaj, kar me sicer do kraja razburi?
Občutek neovrednotenosti oziroma zaničevanje svojih uspehov premagujem tako, da skrbno izbiram svoje sodnike. Zakaj bi se pri čistoči kopalnice morala primerjati s skrbno sosedo? Kdo naj odloča o tem, kako bom potolažila otroka in koliko časa bom temu namenila? Kdo ima tako izdelan značaj, da bi lahko sodil moj karakter?
Mamica, pravično meri svoje napore – ne dosežke.
Mamica, potrebuješ predah v dnevu, spodbudo na težki poti materinstva, razvedrilo v napornem dnevu z dojenčkom, majhnim otrokom?
Tukaj vsak dan najdeš kratko spodbudo za mamice!
Ena od težav mame doma je enoličnost del, ki jih opravlja. Kaj vse je treba postoriti dan na dan na dan! In rezultati? So vidni oziroma občuteni le v suhih ritkah in sitih želodčkih, na marljivih in igrivih ročicah in na mami, ki se zvečer izmučena zlekne v gugalnik in si končno spočije ušesa od stalnega: “Maaamiiii!”
Kako se upiramo enoličnosti? Z ustvarjalnostjo – kako se lahko danes kosila lotim na nov način? Kako se lahko odzovem drugače na prepir med starejšima otrokoma? Kakšen vrstni red jutranjih opravil uberem? Kam bi jo danes lahko mahnila? Koga lahko danes pokličem in ga povprašam o novicah? Kaj mi ponuja narava? Kaj novega bo danes pogruntal moj dojenček ali malček?
Včasih pa tudi enoličnost dobro dene – še posebej, če za popestritev poskrbijo neljube poškodbe, neprijetne zamude, neprijazno razpoložen dojenček … Ob takih trenutkih me delo – kakšno dolgočasno ponavljajoče se gospodinjsko opravilo – prav pomiri.
Moja temeljna odločitev pri tem, da sem doma z otroki, je, da želim biti VEDRA MAMA.
Kaj pa ti?
V Sloveniji imamo že kar nekaj prevodov knjig Marie Montessori, prav tako deluje nekaj vrtcev, ki delujejo po njeni metodi.
V iskanju predlogov za delo po metodi Montessori, ki bi bili prilagojeni za dom in starše, sem naletela na odlično spletno stran, kjer si je mogoče natisniti dve knjigi s predlogi za poučevanje po metodi Montessori na domu:
Tukaj je eden najlepših filmov o doulah, kar sem jih videla.
V njem lahko vidite govoriti tudi Kelly Townsend, avtorico knjige Skozi nosečnost z Jezusom, vodnik za srečen porod, ki je poleti izšel pri založbi Družina.
Še vedno dvomite v vrednost doule pri svojem porodu? 🙂
Biti doma z otroki
Z OTROKI
Torej z bližnjimi, ki imajo zelo velike potrebe, ki ne razumejo mojih potreb in za katerih celostni razvoj sem odgovorna.