Biti mama doma je tabu. To izraža že knjiga z naslovom Gospa, vi pa kar doma?, ki jo je napisala Alenka Vojska Kušar s sodelavkami. Resnico pa lahko zaslutimo tudi, če si poskusimo odgovoriti na naslednja vprašanja:

• koliko prostega časa pripada mami, ki se je odločila ostati doma, glede na to, da v splošnem velja, da njena služba traja 24 ur 7 dni na teden?
• koliko lahko zapravi mama, ki se je odločila ostati doma, npr. za občasno varstvo svojih otrok ali na splošno za svoje potrebe?
• kako izobražena je verjetno mama, ki se je odločila ostati doma?
• za kaj vse so njeni otroci prikrajšani ali priviligirani?
• kakšen odnos ima mama, ki je doma, s svojim možem?
• kako dobro izgleda mama, ki je doma in ima več otrok?
• ali odločitev, da mama ostane doma, prinese kaj dobrega družbi na splošno?

Moja osnovna hipoteza, ki bi jo rada dokazala, je, da je

• odločitev ostati doma, dobra ne le za otroke, ampak tudi za mamo in da
• tudi mama doma v tem obdobju nabira delovne izkušnje, čeprav ne hodi v službo,

torej da se mama doma tako osebnostno kot tudi poklicno izpopolnjuje.

Protiutež težavam, ki jih imajo mame doma, je veliko veselje, ki ga imajo s tem, da so z otroki.

Se veseliš svoje odločitve?

Mamica, kdaj si se nazadnje usedla ob otroku na tla in se brez skrbi z njim zaigrala? Kdaj si se mu nazadnje iz srca nasmejala? Kdaj si ga nazadnje stisnila k sebi in ga poljubila na čelo?

Upam, da danes! 🙂

Eden od izzivov mame doma je vzdrževanje reda.

Veliko staršev se pohvali, kako se je njihov otrok v vrtcu končno naučil pospravljati igrače, sam jesti, si pri kihanju dati roko na usta, poskrbeti za čistočo … Če hočemo imeti lep dom in lepe odnose, je nujno, da se tega naučimo tudi doma! In zakaj z redom ne bi začela že danes, pri sebi?

Danes, na prvi dan vrtca in šole, se veselim svoje odločitve, da še to leto ostajam doma z otroki. Tako sebi in njim podarjam še eno leto – otroštva.

Otroci so tega vredni.

To je naslov neke zelo dobre knjige o vzgoji.

Jaz pa pravim, da to še kako drži – otroci so vredni tega, da sem z njimi, da se spreminjam zanje, da postajam vedno boljša zanje. O, kako veliko zaslug za to imajo!

Občutek ujetosti kot mama doma premagujem s sloganom:

“Lahko bi se odločila drugače, a sem se odločila bolje.” 🙂 Kaj pa ti?

V ženo je položena naravna sposobnost, dobro skrbeti za dom in družino. A v prvotnem načrtu ni bilo mišljeno, da bi bilo to poslanstvo samotno.

Draga mamica, kje je tvoje “pleme”? Kje “vodnjak”, kjer se dobiš s svojimi “sovaščankami”?

“Če ne vidiš cilja, potrebuješ znamenje.” (Alojz Uran)

V obdobju, ko so otroci majhni in se nam materam včasih čas vleče kot čreva, je še kako pomembno, da opazujemo in znamo videti znamenja, ki nam kažejo cilj – odraslega otroka. Se ti zdi, da se to ne bo nikoli zgodilo?

“Kadar se domača opravila imenujejo garanje, vsa težavnost izhaja dejstva, da ima ta beseda dva pomena. Če garanje pomeni le zelo težko delo, je treba priznati, da žena zares gara doma, kot tudi moški lahko gara v katedrali v Amiensu ali za puško pri Trafalgarju. A če to pomeni, da je težaško delo težko, ker je neznatno, brezbarvno in malo pomembno za dušo, potem to besedo raje opustim; ne vem kaj naj bi pomenila. Biti kraljica Elizabeta v malem, odločati o nakupih, banketih, delu in počitku; biti oskrbnica v malem, ki priskrbi igrače, škornje, rjuhe, kolače in knjige; biti Aristotel v malem, ki uči moralo, bonton, teologijo in higieno… Lahko si predstavljam, da to izmuči um, vendar si ne morem predstavljati, kako bi ga to omejevalo. Kako je lahko pomembna kariera praviti tujim otrokom o Pitagorovem izreku, in nepomembna pripovedovati svojim otrokom o vesolju? Kako je lahko razgledano biti ista stvar vsem, in ozkogledo biti nekomu vse? Ne; vloga žene je težavna, vendar zato ker je velika, ne ker je majhna. Mama se mi smili zaradi pomembnosti njene naloge, ne zaradi njene majhnosti.”

(iz knjige “What’s wrong with the world” – Kaj je narobe s svetom – G. K. Chesterton)