Pustiš kdaj otroku, da odpluje po svoje?
Neznano
anapavec
Ali se me politika tiče?
Danes poteče rok za oddajo predlogov o novem Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Ker sem na porodniški in je počitniški čas, bi najraje skrila svojo glavo pod blazino in niti pisnila o tem. A me kljuva, kako politika kroji moje življenje in življenje moje družine. Če je stanje na mojem računu odvisno od tega, koliko so poslanci velikodušni pri številu dni, za katere menijo, da naj bi jih upravičeno preživela s svojim dojenčkom, potem se me politika še kako tiče! In ne le to – mojega moža želijo prisiliti v to, da bo kot dober oče z dojenčkom preživel vsaj mesec dni, pri tem pa me zrinil v službo. Ker se bo to le stežka zgodilo, nama grozi, da državi privarčujeva nekaj denarja, ki ga tako krvavo potrebuje.
Rojstna hiša mojega otroka
Ni mi mogoče peljati se v Avstrijo skozi karavanški tunel, ne da bi me ob določenem izvozu z avtoceste stisnilo pri srcu.
Kako se pa ti počutiš na Šlajmerjevi v Ljubljani, na križišču v bližini zdravstvenega doma v Kranju oziroma blizu kraja, kjer si rodila svojega otroka?
Se kdaj vprašaš, kako bi bilo, če bi rojstna hiša bila tudi hiša, kjer živiš?
Najprej pospravi, potem se pa lahko igraš
Tako živimo. Tako učimo svoje otroke.
Če bi bilo vedno treba najprej vse počistiti, vse iztrebiti, vse urediti, preden bi lahko začeli, posejali, ustvarili nekaj novega, bi se to kdaj zgodilo?
Izraz “ustvarjalni nered” ne obstaja brez razloga.
Čutno poletje
Ne vem za vas, ampak zame je poletje čas, ko so moji čuti bolj prebujeni kot sicer. Bolj izostreno vidim, slišim, vonjam, čutim in okušam. In tudi bolj intuitivno se odločam. Dojenček mi pri tem izdatno pomaga.
Letos pa mi je pri tem v dodaten navdih drobna knjižica: Exploring the Senses. Vsekakor paša za moje čute 🙂
Opraviti s stvarmi!
Nora sem na sezname. Moje življenje je polno želja, idej, projektov, nalog. Knjig, ki bi jih rada prebrala, stvari, ki bi jih rada napisala, ljudi, ki bi jih rada srečala, izobraževanj, ki bi se jih rada udeležila … Bolj ko se poglabljam vase, bolj tudi ugotavljam, da je učinkovitost ena mojih temeljnih potreb. Ni večjega užitka pri delu, kot dodati kljukico ob opravilu, ki sem ga želela postoriti.
Veliko mi uspe uresničiti, še veliko več ostane nekje v zraku … ali na polici ali pa v predalu.
Ni čudno, da me je naslov te knjige tako pritegnil – “Getting things done” Davida Allena – opraviti z rečmi. Mnoge nasvete v knjigi sem že živela, dala pa mi je nekaj dobrih idej, kako še izboljšati tok opravil in red v življenju.
Ne da se mi
Prebrala sem knjigo, vendar se mi ne da o njej napisati vtisov, povzetka, mnenja. To imam na seznamu opravil že od novega leta. In ni edina knjiga, ki se ji to dogaja. Vendar govori o tem, zakaj se mi ne da. Govori o odporu. O največjem sovražniku vsega lepega, kar bi lahko ustvarili v svojem življenju, pa ne, ker se mu predajamo.
Pressfield, Steve: Vojna umetnosti
Nepripravljena
V naši družini se dogaja nekaj zelo predvidljivega – otroci vsake toliko časa zbolijo. Toda kljub temu, da to lahko že pričakujem, me običajno bolezen in z njo povezani napori povsem presenetijo.
Zamislila sem si, da bi pripravila posebno “čudežno skrinjico” za take hude čase. V njej bi se lahko skrivali:
- mehko naročje
- dovolj spanja
- topel čaj
- sadje, juhica, zelenjavne jedi
- branje knjig in knjigic
- potrpežljivost
- domača lekarna
Pri tem pa se moram nujno spomniti še nase. Zakaj, pa zelo dobro pove Alenka Rebula.
Ne moreš imeti vsega
S
e mi zdi, da sem za ljudi okrog sebe vedno bolj enfant terrible. Upam, da sem zato kaj boljša mama ;P
Listki
Imam novo navado – vsak dan si na pisalno mizo nastavim nov post-it listek, na vrh zapišem datum in nato čez dan zapisujem drobne trenutke, ki so me razsvetlili, lepe reči, ki so se mi zgodile, dogodke, ki so me dvignili. Listek ob koncu dneva vržem v pokončno škatlo pod mizo (embalaža tonerja za tiskalnik) in naslednji dan vzamem novega.
Dober način za ovrednotenje malenkosti, ki dajejo življenju polnost.