Življenje z otrokom je naporno. Zato poporodno obdobje spada med krizna obdobja, ko se moramo za svoje ravnovesje veliko bolj potruditi kot sicer. Tudi če nam uspe, je obdobje “miru” zelo krhko stanje, ki se zlahka poruši ob vsakem bolj intenzivnem dnevu, ob bolezni otroka, ob težavah z dojenjem, zunanjem dogodku, družinskem praznovanju itn.
Ko se enostransko posvečamo le otroku ali določeni težavi, ki nas takrat preplavi, nam lahko primanjkuje gibanja, sprostitve, samote, časa za nego telesa, lepote, tišine, časa za svoje najljubše dejavnosti, pogovora z možem, druženja in še in še.
Naredim si načrt, kako bom počasi, po majhnih korakih spet naredila kaj zase in za to, da pridem k sebi.