Vprašanje odločitve za materinstvo je vprašanje uresničenosti, duhovnega poklica.
Predstavljajte si, da ste noro zaljubljeni. Vse, kar bi radi počeli, je – biti z osebo vaših sanj.
A gorje – vaša ljubljena oseba pravi, da se je zdi, da z vami zapravlja čas, da ji onemogočate, da bi polno zaživela, da jo obremenjujete, da ji nalašč nagajate, da ste razvajeni, ker bi radi bili v njenem objemu …
Nič kaj prijetno, ne? Menim, da se tako počutijo naši otroci, kadar mislimo, da moramo na tem svetu početi vse kaj drugega kot – biti z njimi.
“Resnično, resnično, povem vam: Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umre, ostane sámo; če pa umre, obrodi obilo sadu. Kdor ima rad svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa sovraži svoje življenje na tem svetu, ga bo ohranil za večno življenje.” (Jn 12,24-25)