Le čudim se lahko, od kod malčkom toliko energije, da vstanejo s petelini, ki se oglašajo s sosednje kmetije. Na take dni sem ob 8. uri, ko se izprazni hiša, najmlajši (ki me je zbudil) pa gre zasluženo počivat, začudena, koliko imam že postorjenega. Spomnim se besed moje vzornice, mame petih otrok in zdaj že babice: “So dnevi doma, ko si lahko privoščimo dolg počitek in so dnevi, ko moramo zgodaj vstati in hitro postoriti nujne stvari.”

Kakšno je bilo tvoje jutro?

Danes sem se dvakrat zavedla, kako zelo smo si odrasli in otroci podobni. Oboji imamo radi, da nas bližnji vključijo v dogajanje, da nas jemljejo resno in se z nami pogovarjajo vedoč, da razumemo. Enoletnik se je lotil moje denarnice. Namesto da bi mu jo vzela, sem mu razlagala o kovancih, le vestno sem skrbela, da ni nobeden odpotoval v njegova usta. Sicer pa jih je redoljubno zložil nazaj v predalček. Drugi slučaj se je zgodil v trgovini s počitniško opremo. Na viseči mreži za dojenčke se je namestil, kot da bi že od nekdaj vedel, čemu služi, in mi podaril blažen nasmešek, ko sem ga zagugala.