To pa je revolucija za slovenske mame! Vsi vemo, da se nam s prihodom otrok svet postavi na glavo. Otrok nam naenkrat zmeša vse štrene in le počasi postavljamo stvari na svojo mesto. Včasih tudi na silo.

Holly Pierot pa v svoji knjigi pokaže, kako lahko ženska, žena in mama v sodelovanju s svojimi bližnjimi doseže “red v hiši in mir v duši“, tudi če ima doma pet otrok in jih celo šola na domu! Tako daleč verjetno ne bomo šle, kljub temu pa se lahko iz njenega priročnika, ki ga je v slovenskem prevodu ravno pred rojstvom najinega tretjega sina izdala založba Emanuel, ogromno naučimo.

Za začetek si razjasnimo: o ne, otroci niso na prvem mestu v našem poslanstvu. Imamo pet prioritet:

1. prioriteta = molitev

2. prioriteta = biti oseba

3. prioriteta = biti zakonec

4. prioriteta = biti starš

5. prioriteta = biti hranilec

“Veliko zakonov se pokvari, ker ima manj pomembna prioriteta v zakonu preveliko veljavo.” Slovenke po rojstvu otroka vse prevečkrat rade namenjamo pozornost le njemu, ko pa malo zrase, se osvobodimo tako, da se polno zaposlimo s službo in gospodinjstvom. Kje pa so ostale tri dolžnosti? Ali jih sploh prav razumemo, vrednotimo?

Zase vem, da bi prvo prioriteto – molitev, stik z Bogom, svojo duhovnost, živela le zelo težko ali pa bi jo opustila, če ne bi v študentskih letih osvojila pomembne veščine – duhovnih vaj v vsakdanjem življenju. Takrat je vsakodnevna hoja z Bogom postala moj način življenja. Dan se zame preprosto ne začne, dokler ne odprem Svetega pisma in si preberem odlomkov, določenih za tisti dan. In se ne zaključi, dokler se zvečer ne vprašam, za kaj se lahko zahvalim v preteklem dnevu, česa pa mi  je žal. Seveda je to včasih zelooo težko, zjutraj me zmotijo moji jutranji ptički, zvečer pa včasih skoraj nezavestna od utrujenosti padem v posteljo.

Druga prioriteta – skrb zase, osebna nega, je že drugo poglavje. To sem morala kot žena in mama povsem na novo osvojiti, saj sem nagnjena k temu, da bi se popolnoma predala in ne obdržala ničesar zase. A potem tudi nisem več “prava”. Kmalu lahko na svoje bližnje stresam le tečnobo in jezo. Zato je pomembno, da še vedno gojim samoto, počitek, skrbim za gibanje in zdravo hrano ter razvijam svoje veselje in konjičke.

Tretjo prioriteto, hvala Bogu, vedno bolj poudarjajo predvsem ljudje, ki se ukvarjajo z zakonsko terapijo – a vsi vemo, da je bolje preprečevati kot zdraviti. Zato najino zakonsko “četrtkanje” še vedno velja. Kadar naju premami skušnjava, da bi ga izpustila – tedenski večerni pogovor namreč, nama vsakdanja realnost in zakonski prepiri hitro pokažejo zobe. K temu spadajo tudi najini zmenki, čas za intimnost, obiskovanje zakonske skupine in vsakodnevni trud za lepši odnos. Kaj lahko danes pohvalim pri svojem možu, pa morda v svojem trdovratnem iskanju napak še sploh nisem opazila?

Končno pride na vrsto zame zelo pomemben del mojega poslanstva: biti mama. Nikakor ne morem dopustiti, da bi otroci odraščali mimo mene, da jih ne bi vzgajala za vrednote, ki so mi pomembne in da jim prav vsak dan ne bi na različne načine pokazala, da jih imam rada. Tukaj imava z možem trd oreh pri usklajevanju najinih vzgojnih načinov. Zato pa mora biti najin odnos višje  na lestvici vrednot, da ne razrešujeva svojih konfliktov preko otrok!

Zadnja prioriteta pa je popolnoma skregana s slovenskim pregovorom: “Najprej štal’ca, pol pa krav’ca!” Če še niste opazili, imajo vse prve štiri vrednote opraviti z odnosi. Krav’ce (odnos do Boga, do sebe, do zakonca, do otrok) so bolj pomembne kot štal’ca! (hiša, avto, služba) S tem skrb za materialno plat življenja ne izgubi svojega smisla, to tudi ne pomeni, da je narobe ukvarjati se s “svetnimi” rečmi, ampak nas opominja le, da so nam sredstvo, pomagalo, pot do vsega, kar je najpomembnejše.

Zimski in praznični čas, ki se bliža, je kot nalašč za to, da spet na novo prevetrimo svojo lestvico. Kakšen vrstni red imaš ti?

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.