DSCF9013Odkar skupaj z Ano vodiva Duhovno pripravo na porod, sem na tak način spoznala 24 nosečnic in še približno toliko bodočih očetov. Na mojem prvem ciklusu Duhovne priprave v januarju in februarju 2013 sem bila skupaj z Ano, potem pa sem jih sama vodila še tri. Z vami bi rada delila, kaj vse sem sama ob tem dobila, česa sem se naučila.

Za vsako srečanje se posebej pripravim, razmišljam, kako bi bilo najbolj optimalno izkoristiti dve uri, ki jih namenjamo posameznemu srečanju. Anina ideja, da pripravi spletne seminarje je zares odlična, saj je tako že prek spletnih seminarjev razloženo tisto, za kar potem na srečanju ni potrebno izgubljati časa in se tako lahko bolj posvetimo skupinskemu in individualnemu delu ter delu v paru. Želim si, da bi oba: mamica v pričakovanju ter očka v pričakovanju ob tej neverjetni življenjski izkušnji, kar nosečnost zagotovo je, naredila nek korak naprej tudi čisto v duhovnem in čustvenem smislu.

Zanimivo mi je opazovati pare in njihove pristope do otroka, ki prihaja. Cela paleta različnih čustev se pojavi in najbolj sem počaščena, ko udeleženci rečejo, da Duhovno pripravo na porod čutijo kot varen prostor, kjer lahko sproščeno govorijo o vsem, kar zadeva nosečnost, porod in starševstvo. Neverjetno se mi zdi, kako tudi sama vedno znova naletim na nova dejstva o porodu in nosečnosti, ki me vedno znova potrjujejo v misli, kako pomembno je informirati ljudi o pomenu tega obdobja za žensko, otroka in nasploh celotno družino. Skozi vodenje teh priprav sem se tudi izmojstrila v prepoznavanju potreb določene skupine: nekateri so bolj zgovorni in jih moram pri tem celo malo ustavljati, spet drugi so precej redkobesedni in raje kot govorijo hitro izpolnijo naloge. Prek Duhovne priprave se poglablja tudi moja vera; na novo odkrivam svetopisemske odlomke, čudim se vedenju, ki je bilo že davno zapisano in je danes še vedno zelo aktualno. V različnih porodnih zgodbah prepoznavam Božjo previdnost, ljubezen, ki jo Bog izkazuje do nas in obenem spodbujam pare k »delu in molitvi«. Včasih se mi zdi, da so krščanske nosečnice še toliko bolj potrebne spodbude pri tej aktivni drži do svojega poroda. Velikokrat se sploh ne zavedamo, kolikšno moč imamo v rokah, že samo z nedolžno prošnjo: »Prosim, razložite mi, zakaj je ta postopek potreben.«

Želim si, srčno si želim, da bi porod predstavila kot najpomembnejšo življenjsko izkušnjo, kot vir moči, kaj zmore naše telo, naša duša in naš duh in kaj zmoreva midva kot par. Rada bi posredovala izkušnjo, ki je meni sami spremenila življenje, ki me je prepričala, da je porod lahko tudi zelo prijeten dogodek, da je porodna bolečina odziv mojega telesa na to, da se dojenček poraja na ta naš svet, a mi ni neznosna in težka, pač pa jo s tehnikami, kot so pokončen položaj, pozibavanje v bokih in popevanje naredim zelo, zelo prijetno, da tako ob rojstvu dahnem »Jaz bi še enkrat,« in se neskončnokrat spominjam in podoživljam porajanje deteca na svet.

Vse to bi rada … a kdo ve, kako uspešna sem. Vendar vedno znova, ko slišim zgodbe razočaranih mamic, ki so se pri porodu počutile razčlovečene in brez dostojanstva, dobim potrditev, da je zelo potrebno ozaveščati, informirati in spreminjati porodno stvarnost v naši domovini: za vse nosečnice, ki to še bodo, za naše hčerke in vse deklice, ki bodo izkušnjo poroda doživele v naslednjih desetletjih.

Zato se tudi z veseljem podajam v novo izkušnjo, ki jo pripravljava z Ano: vikend duhovne priprave na porod. Pridite, prepričana sem, da bo pomembno zaznamovalo vašo nosečnost in pričakovanje rojstva.

Damijana Medved

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.