Mamica, kako boš presenečena, ko boš čez nekaj mesecev ali let opazila kakšno spremembo pri razmišljanju ali vedenju svojih bližnjih, za katero se moraš zdaj staviti skoraj na trepalnice 🙂

Kaj moj otrok sliši o sebi, ko pripovedujem o njem? Kako se doživlja v mojih besedah? (Da, že kot dojenček?)

Mamica, kadar si utrujena, se vprašaj, ali sem resnično jaz kriv ali morda vse, kar meniš, da moraš ob meni postoriti?

Kaj mamo napravi resnično – mamo?

Mnogokrat se zalotim, da jemljem materinstvo bolj kot vrsto tehničnih nalog, ki jih potrebno izpeljati: po internetu naročiti tiste dobre plenice, uloviti fenomenalni popust v trgovini igrač, speči torto za rojstni dan, skuhati najljubšo jed, v knjižnici zamenjati goro otroških knjig, priskrbeti sezonska oblačila, poskrbeti za zadosten vnos vitaminov …

A tisto pravo, srčno materinstvo se skriva v refleksiji kaotičnega dneva – kdaj sem začutila, da otrok nekaj živo potrebuje? Kako odgovoriti na to njegovo potrebo in tega zanj ne more narediti nihče drug kot jaz?

Mamica, kljub najboljši volji ti ne morem saditi rožic. Materinstvo ni lahka stvar, saj (tako Alenka Rebula) “predstavlja vseživljenjsko omejitev za lastno neodvisnost.”

Kako si bila pripravljena na to veliko poslanstvo?

Koga je bolj važno poslušati?

Sebe ali druge? Otroka ali moža? Boga ali ljudi?

“Uživajte v tem, da z več pravice kot kdaj prej delate natanko tisto, kar čutite, da je prav.” (Donald W. Winnicott)

“Mati se najbolje izkaže, kadar se zanese na lastno presojo.” (Donald W. Winnicott)

Včasih najdemo v “arhivu” kaj, kar nas danes živo nagovarja. V materinstvu smo tesno povezane z očetovstvom očeta svojih otrok, zato danes za spodbudo video: Oče ali bankomat?