Včasih se nam mogoče zdi, da je Bog sicer vesel našega otročička, a zelo daleč od naših težav.
Ko se skušamo izbezati iz njih, nas obhajajo dvomi, ali delamo prav, ali je sploh upravičeno, da si iščemo pomoč in skušamo olajšati stvari. Morda na tihem verjamemo, da je prav, da smo preizkušani.
Zanimivo, da ravno v psalmu 139, ki opeva, kako čudovito smo ustvarjeni (in ob njem mnogi pomislimo na svoje otroke), psalmist izziva Boga:
Preizkusi me, o Bog, spoznaj moje srce,
preizkusi me in spoznaj moje vznemirljive misli!
Morda pa ambicije (tudi ambicije po boljšem življenju) niso nujno slaba stvar, tudi za mame ne.