Ko se pogovarjam z drugimi mamicami o svojem statusu, mi jih večina vzklikne: “Tega pa jaz nikoli ne bi mogla, ostati doma z otroki!” Za to navajajo zelo različne razloge. Med njimi so:
- manjši dohodki
- osamljenost
- enolično delo
- preobremenjenost
- občutek manjvrednosti
- občutek praznine
- strah, da bi se zanemarila
- strah, da bi izgubila določene veščine
- strah, da se ne bi mogla ponovno zaposliti
- strah, da bi postala manj privlačna in pomembna za moža
- nemoč, da bi otrokom nudila tisto, kar potrebujejo
Ker letošnjo jesen vstopam še v eno leto, ko bom pretežno doma z otroki, bi se rada ustvarjalno soočila z vsako od teh (upravičenih?) skrbi. Če vas zanima, kako jih bom reševala, ali ste morda same v podobni situaciji, spremljajte moje zapise 🙂