Kako težko se je v današnjem času res globoko sprostiti, spočiti, osvoboditi. Na vsakem koraku nas obdaja nekaj, kar nas lahko pritegne in potegne vase, da pozornost odvrnemo od notranjega doživljanja in odnosov. Rekla bi jim “svetleči novi predmeti”.
Tako zelo smo zasičeni z dražljaji, da je nujno, da se redno dvigujmo nad “meglo” vsakdanjih informacij.
Podoben pogled sem doživela v nedeljo, ko smo se z družino in prijatelji odpravili na Pasjo raven, nad Črnim vrhom (pri Polhovem Gradcu). Iz goste megle na sonce! Blagodejno je v teh meglenih dneh pomisliti, da je vedno nad meglo sonce!
Pa še en spomin je oživel… Ko sem se pred leti povzpela na Prisojnik, me je v zadnjem delu poti spremljala megla. Kako dobrodošlo zame, ki se bojim višine!
Če pomislim, da se bliža advent….in prazniki… pa se v službi ravno v decembru največ “dogaja”, bi se kar malo odselila na Pasjo raven…
Pa ostanite nad meglo! Gordana
Tudi ta posnetek je nedeljski, s Krvavca 🙂