Pustite me samo,
kakor kaleče žito,
drevo, ko medi,
grozdje, kadar zori.
Ne govorite mi lepih besed –
ne maram laskanja in časti.
Ne oštevajte me –
tuja sta mi skrb in kesanje.
Živim le zase,
za novo rast –
vse drugo so
nesmiselne sanje.
(Neža Maurer, Od mene k tebi – materine pesmi)