Dan z dojenčkom je predvidljivo nepredvidljiv.
Zelo dobro vem, katere so moje obveznosti, npr. previti ritko, nahraniti dojenčka, iti na sprehod, pripraviti kosilo itd., čutim tudi, kako si želim te stvari izpeljati, vem za svoje načrte, vendar se mi tudi sanja ne, kako se bo vse skupaj v resnici odvilo. Običajno se zgodi čisto drugače, kot sem si v začetku predstavljala. Kako se ob tem počutim?
Pomaga mi, če izključim čim več zunanjih motečih dejavnikov, ki bi še stopnjevali hektičnost in nepredvidljivost.