Čas, ko so otroci majhni, na daljici življenja zavzema čisto majhen košček.
Zato je predstava, da žrtvujemo vse in neprestano in večno, napačna in zavajujoča. Še malo, pa bom trpela za sindromom praznega naročja. V tistih dneh se mi bo tožilo po otroškem vrišču, nežnih prepotenih ročicah, podenju med drevesi v soseski in noro pestrih dnevih s svojimi malčki. Hočem jih izživeti!
Dnevno spodbudo za mamice lahko dobivaš na elektronski naslov. Prijavi se tukaj!
NOVO! Tedenska razmišljanja za zaposlene mame