Opazila sem, da je moje jutro popolnoma drugačno, če zvečer, preden zaspim, napravim nekaj smiselnega zase.

Moji možgani se prebudijo v tistih prijetnih občutkih, v katerih so zaspali, in se avtomatsko nastavijo na še en tak dan – z obetom smisla, veselja, povezanosti, srčnih želja.

Kaj naj torej naredim, da bo vedno tako? Nekateri to imenujejo čuječnost. Sposobnost, biti s seboj, pozoren, prisoten, sočuten, sprejemajoč.

Za kristjane je to molitev – postaviti se v navzočnost Boga, ki me sprejema, posluša, ljubi, se želi povezati z mano.

Da, en dan v tvojih dvorih je boljši kakor tisoč drugih. Ps 84, 11

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.