V življenju s tremi otroki imam občutek, da sem stalno nezadostna. Ta občutek mi prav nič ne prija, še posebej, ker sem navajena, da so moja šolska spričevala povsem drugačna. Mamice hodimo pač v drugačno, življenjsko šolo. Danes sem otrokom z vsem srcem zapela:

A le človek sem, in to bom ostal, trenutek večnosti.

Da, le človek sem, in sploh mi ni žal, rastem v svoji majhnosti.

V sebi odkrivam brezmejne širine, skrivnostne globine,

ki nikoli jim ne pridem do dna, samo srce jih lahko zazna.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.