V življenju s tremi otroki imam občutek, da sem stalno nezadostna. Ta občutek mi prav nič ne prija, še posebej, ker sem navajena, da so moja šolska spričevala povsem drugačna. Mamice hodimo pač v drugačno, življenjsko šolo. Danes sem otrokom z vsem srcem zapela:
A le človek sem, in to bom ostal, trenutek večnosti.
Da, le človek sem, in sploh mi ni žal, rastem v svoji majhnosti.
V sebi odkrivam brezmejne širine, skrivnostne globine,
ki nikoli jim ne pridem do dna, samo srce jih lahko zazna.