Zdaj se bo pokazala naša trdoživost

To so knjige, ki sem jih prebirala v karanteni:

Bronja Žakelj: Belo se pere na devetdeset

Sheryl Sandberg in Adam Grant: Možnost B

Charlie Gilkey: Start Finishing

Tian Dayton: Daily Affirmations for Parents

Jennifer Louden: Why Bother?

Skupen imenovalec vseh knjig je trdoživost. Kako si opomoči tudi po hudih življenjskih udarcih, preobratih usode, težkih obdobjih? Kako začeti znova? Kako iz dneva v dan ohranjati moč? In zakaj se sploh truditi?

Načrt je bil seveda veliko bolj ambiciozen, na nočni omarici je stala precej velika vrsta knjig. Moram reči, da v naši družini nismo pogrešali knjižnice, vsaj ne zaradi novih knjig (tudi kupili smo jih kar nekaj v tem obdobju), razen kot javnega prostora, kjer se lahko zatopiš v knjigo ali najdeš kanček miru v brzečem svetu.

Opazila sem dobro spremembo – postalo je družbeno sprejemljivo, da sedim pred hišo in berem. Nič ni bilo čudno, da sem doma; nič ni bilo čudno, da sem zunaj in nič ni bilo čudno, da ob otrocih delam tudi kaj svojega – to je postalo nuja, kar so očitno začeli razumeti tudi drugi.

Zadala sem si, da se vračam k tistim knjigam, ki sem jih že začela brati in se pregrizem do konca. Pri nekaterih je bilo to lažje, pri drugih težje. Vse, ki pri katerih sem vztrajala, pa so mi ogromno dale.

Knjige na zgornji sliki so spomladanska bera (iz prvega lockdowna). Jesensko bom še objavila.