Zaposlena in na razpolago

Zadnje čase večkrat dobim mejl, ki se začne ali konča takole: “Vem, da imaš zelo malo časa …”, ali takole: “Gotovo si zelo zaposlena …”, a vsebuje prošnjo ali stisko, ki je pošiljateljici zelo pomembna . Vsakič me zbode, saj se hkrati zavedam, da bo verjetno res minilo nekaj časa, preden bom lahko odgovorila, po drugi strani pa – kaj če bi bil ta argument premočna ovira, da bi mi sploh pisala?

Pred kratkim sem brala knjigo Playing Big, ki v enem poglavju našteva in opisuje, kako se ženske omalovažujemo v komunikaciji. S povsem mimobežnimi izjavami, ki jih verjetno niti opazimo ne.

• “Oprostite, samo malo bi vas zmotila …” (v resnici pa hočemo dovolj časa in pozornosti, da bi opisale neko stvar, ki nam je zelo pomembna)
• “Hotela sem samo …”
• “Vem, da nisem usposobljena za to področje, vendar menim …”

Kako zveni to drugim? Kako to sliši naslovnik?

Avtorica knjige Tara Mohr pojasnjuje, da tak način uporabljamo, da bi omilile napadalnost, predvsem pa se povezale z naslovnikom – izrazile prijaznost, sočutje. Vendar ni treba, da to storimo tako, da sebe podcenimo.

Pomislite samo, ali moški v vašem življenju tako pristopajo k vam? Ali preprosto povedo, kar mislijo, prosijo za tisto, kar potrebujejo in vprašajo, kar jih zanima?