V naši notranjosti ves čas nekaj klokota in brbota, a ne govorim o fizičnem, slišnem svetu.
Včeraj sem se v nekem trenutku tega zavedala in obvladovala mešanico občutkov, ki se mi je prebujala; v drugem pa sem se odzvala, ne da bi si v resnici prisluhnila in se občutila. V prvem primeru me je bilo strah, vendar sem se uspela pomirjati, v drugem pa me je zajela vseobsegajoča panika.
Oba trenutka sta bila za osebe, s katerimi sem bila v stiku, zelo pomembna.
V stanju, ko nas notranji ropot preseže, ne zmoremo empatije do drugega človeka. Kako pogosto to dopuščamo?
10 razlagov, zakaj so spletna predavanja idealna ravno za mamiceRead more...
GOSTJA NA ŠTAJERSKEM VALU Pomembno je ohranjati otočke jasnine https://www.stajerskival.si/sl/news/radijsko-srecanje-ana-pavec.html GOSTJA NA PODCASTU DAROVI MATERINSTVA…
1. Ali veš, da sem se nekoč predstavila kot: "Sem Ana, literarna agentka :)" Da,…
Nezaslišano! Pozabiti, da si mama?! Zadnjič se mi je v spontani objavi na socialnem omrežju…
Končno je tukaj spletno predavanje o večni dilemi usklajevanja dela in dóma! Pritisnila sem na…
Večkrat so me že vprašali, kdaj mi uspe prebrati toliko knjig. Iz vprašanja sem tudi…