Vse, kar diha – dnevnik mamice na sedmi porodniški

Lahko bi trdila, da med branjem izredno spodbudne, tolažilne, navdihujoče in prisrčne knjige, ki jo je izdala založba Družina, nisem dihala 🙂

Predana mamica sedmih otrok, od katerih ji starejši že uhajajo izpod peruti, sedmo punčko pa so ravno vsi nestrpno pričakali, me je tako pritegnila s svojim pisanjem, da sem povsem pozabila na vse okoli sebe, vključno z mojimi otroki 😀 Kaj vse se ne pripeti v vsakdanjiku velike družine!

Na začetku knjige sem bila še vsa kritična – joj, kako je suhoparna – pač, hodi v službo, začenja se ji porodniška, zapadel je sneg, govori le o otrocih. Kaj tako posebnega pa se lahko zgodi mami doma, da je o tem napisana cela knjiga?

A stran za stranjo me je pritegovala s svojim odličnim slogom, s svojimi skrbmi, drobnimi radostmi, hvaležnostjo možu, trdnostjo pri vzgoji, razmišljujočim načinom odločanja. Jokala sem ob iskanju Mateja po Ratitovcu, se iz srca nasmejala duhovitim domislicam otrok, se jezila z njo ob zbrisanih posnetkih, se popolnoma vživela v pohode po trgovinah …

Mamica Tea, vem, da je tvoje ime psevdonim (in tudi to tvojo iskrenost in hkrati diskretnost občudujem!), čestitam ti za vsako od sedmih let, ki ti jih je oporekala šolska računovodkinja, ko si pogumno sprejemala novega dojenčka v svojo družino in se vsakič znova znašla. Čestitam ti, da ti je ob sedmih otrocih uspelo napisati knjigo – vidim, da se počasi (dan za dnem) daleč pride 🙂 Čestitam, da si spregovorila o velikodušnosti do življenja v naši vse preveč preračunljivi Sloveniji!

Z eno besedo – hvala! HBB!