Ne da se mi

Prebrala sem knjigo, vendar se mi ne da o njej napisati vtisov, povzetka, mnenja. To imam na seznamu opravil že od novega leta. In ni edina knjiga, ki se ji to dogaja. Vendar govori o tem, zakaj se mi ne da. Govori o odporu. O največjem sovražniku vsega lepega, kar bi lahko ustvarili v svojem življenju, pa ne, ker se mu predajamo.

Pressfield, Steve: Vojna umetnosti

“Večina od nas ima dve življenji. Življenje, ki ga živimo in neizživeto življenje v svoji notranjosti. Med obema je odpor. Ste pisatelj, ki ne piše, slikar, ki ne slika, podjetnik, ki nikoli ne tvega. Potem veste, kaj je odpor.”

“Če bi se jutri zjutraj po kakšnem čudežu vsaka zbegana in nevedna duša zbudila z močjo, da stori prvi korak proti uresničitvi svojih sanj, bi prav vsi psihiatri ostali brez dela.”

“Tarča odpora je epicenter naše biti: naš genij, naša duša, edinstven in neprecenljiv dar, s katerim smo bili poslani na zemljo in ki ga imamo samo mi. Odpor misli resno. Ko se mu upremo, smo v vojni do smrti.”

“Odpor nima lastne moči. Njegov obstoj je v celoti odvisen od nas. Hranimo ga s svojim strahom pred njim. Ukrotite ta strah in odpor bo premagan.”

“Dopuščati odpor pomeni kaziti lastnega duha.”

“Bojevnik in umetnik živita po istem zakonu nujnosti, po katerem je treba bitke biti vsak dan znova.”

“Pomembno je le, da sem ta dan, v tem času premagal odpor.”

DRAMATIRIZANJE = oblika odpora

“Prebujajoči se umetnik mora biti neusmiljen, ne samo do sebe, temveč tudi do drugih. Najboljša in edina stvar, ki jo lahko umetnik naredi za druge umetnike, je biti njihov vzor in navdih.” 

“Ustvarjajoča umetnica v svojem življenju ne bo dopuščala težav, saj ve, da težave ovirajo njeno delo. Ustvarjajoča umetnica iz svojega sveta prežene vsakršen vir težav. Prevzame nadzor nad impulzivnim siljenjem v težave in ga transformira v svoje delo.”

In to bi rada storila v rubriki Zaposlene mame, v rubriki, ki jo že spet dlje časa zanemarjam. Računajte name! Povejte mi kakšno svojo težavo, gotovo jo imam tudi jaz. Spodbudite me, da ne podležem težavam, ki se mi vsak dan kopičijo, in pišem. Želim si to.

Če pa se želite še malo bolj poglobiti v vprašanje, zakaj ne ustvarjamo tistega, kar želimo, si lahko preberete elektronsko knjigo Marka McGuinessa: Creative Blocks.