Ženske, še posebej mame smo sila ponosne na svojo večopravilnost. “Lahko delam tudi po pet stvari hkrati. V eni roki držim dojenčka, z drugo pomagam malčku pri obuvanju, med glavo in ramenom imam telefon, po katerem govorim s prijateljico, na štedilniku mi vre krop za makarone in vsak čas pričakujem, da pride mož iz službe.” Zveni znano?
A šment, naenkrat pogrešam tisto staro sebe – ko sem se v miru lahko posvetila ENI stvari naenkrat – ji namenila vso svojo pozornost in jo v zbranosti polno doživela. Ko sem bila otrok in sem uzrla igračo, prizor, knjigo, kot da ni ničesar drugega na svetu. Zelo verjetno tudi danes moji bližnji pogrešajo ženo in mamo, ki bi se znala usesti, se zazreti v oči in se jim posvetiti, kot da so edini na svetu.
Če to primerjamo z delom na računalniku, bi lahko rekli, da se učim življenja v celozaslonskem načinu. Tudi računalniška podjetja poudarjajo, kakšno prednost prinaša multifunkcionalnost njihovega operacijskega sistema. Lahko imamo hkrati odprtih več programov, spremljamo novičke, pišemo mejl, klepetamo na socialnem omrežju, v ozadju poslušamo glasbo in še in še …
Veliko mojega dela se odvije na računalniku, zato so mi prispodobe in primerjave iz računalniškega sveta precej blizu. A ugotovila sem, kako mi razcepljenost moje pozornosti na več opravil hkrati tudi jemlje zbranost, mir in konec koncev produktivnost. Če me zapelje prav vsak nov pojav v odprtih oknih, kako naj ostanem osredotočena na tisto, kar sem si zadala za danes?
Enako je v življenju. Ali ostajam vsak čas osredotočena na svoje želje, cilje? Ostajam v trenutku? Ali sploh zares vidim stvari ali ljudi, ki jih imam dejansko pred seboj ali mi misli nenehno begajo od enega premlevanja k drugemu?
Pri računalniku mi pomaga, da odprem le en program naenkrat in še tistega, če mi le omogoča, nastavim na tak način, da mi zasede celoten zaslon. Na tak način lahko pišem, prevajam, berem, gledam ali poslušam. Vzljubila sem tišino – ko likam, ko pripravljam hrano … In zelo zelo rada bi se naučila pozabiti na vse drugo, ko sem z otroki. Kaj je važno, ali je posoda že v pomivalnem stroju ali ne, kaj je važno, kaj se je danes zgodilo v novicah? Ali znam slišati, videti, prepoznati, kaj se danes dogaja v mojem otroku?
Seveda je kdaj treba pohiteti in narediti tudi več stvari naenkrat. Takrat mi moja stara sposobnost večopravilnosti resnično prav pride. A če bi bilo vse moje življenje tako, bi se zelo hitro izčrpala, moji dnevi pa bi izgubili polnost in čar.
Kateri način bomo torej izbrale ta trenutek?
Zapiši svoje misli v spodnji komentar. Če želiš izvedeti več namigov o tem, kako bi lahko celozaslonski način udejanjala, se prijavi na spletni seminar Zbrana mama – kako živeti v celozaslonskem načinu.
10 razlagov, zakaj so spletna predavanja idealna ravno za mamiceRead more...
GOSTJA NA ŠTAJERSKEM VALU Pomembno je ohranjati otočke jasnine https://www.stajerskival.si/sl/news/radijsko-srecanje-ana-pavec.html GOSTJA NA PODCASTU DAROVI MATERINSTVA…
1. Ali veš, da sem se nekoč predstavila kot: "Sem Ana, literarna agentka :)" Da,…
Nezaslišano! Pozabiti, da si mama?! Zadnjič se mi je v spontani objavi na socialnem omrežju…
Končno je tukaj spletno predavanje o večni dilemi usklajevanja dela in dóma! Pritisnila sem na…
Večkrat so me že vprašali, kdaj mi uspe prebrati toliko knjig. Iz vprašanja sem tudi…
View Comments
Hej Ana,
zopet mi Tvoj članek govori iz duše. In tudi drug članek "Obnavljati zaljubljenost". Res, sedim pri računalniku, berem Tvoje misli in se trudim dojeti, kako da toliko podobno razmišljava. A je to za to, ker obe jemljeva materinstvo in vzgojo tako resno? A je to za to, da vsak dan tehtava, kje bi bili boljši oz. kaj bi lahko bolj naredili oz. sva sposobne videti svoje napake?
Malo hecno je, toliko podobnih misli. Zdravím Tě Tereza