Včasih, ko otrok zaspi, imam občutek, česa vsega bi se morala lotiti. Toda lahko tudi mirno obležim ob njem in meditiram, morda tudi sama zaspim.
Smo v nevarnosti, da bi vedno tekali za nečim, kar se zdi veliko, pomembno, nujno. A največji zaklad počiva v nas in ob nas.
“GOSPOD, moje srce ni prevzetno,
moje oči se ne povzdigujejo.
Ne poganjam se za velikimi dejanji,
za čudovitejšimi od mene.
Nasprotno, potešil in pomiril sem svojo dušo
kakor otrok v naročju svoje matere, kakor otrok je v meni moja duša.”
Ps 131,1-2
1 Comment on Tek za velikimi dejanji
Dodaj odgovor
This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.
Ana, hvala za te opomnike…. Spomnijo me, da sem isto doživljala, ko sem zadnjič…. Ja, Gospod, daj nam prosim to modrost da se tega zavedamo… DA JE BITI, VČASIH DOVOLJ.
lp Gordana