Slovo od otroštva

Berem knjigo Quiet. In čutim …

– kako je s staro mamo umrl tisti čas, ko sem hodila k njej na počitnice in se v prijetni družbi knjig nadihala poletja

– kako se je s staro štalo podrl tisti kraj, kjer sem se igrala in živela v svojem raju

– kako je s preizkušnjo umrla tista brezskrbnost, ko je vsak moj gib bil le moj in ni usmerjal poti še mnogih drugih …

Otroštvo, “Bog te obvarji!”