Sestavljanje življenja

Otroci so se po dolgem času spet vrgli v sestavljanke. Malo sem jim pomagala. Ko sem jemala v roke posamezne koščke in jih razvrščala, sem se spomnila, kdaj smo dobili neko sestavljanko, kdo jo je sestavljal, kaj smo ob njej že doživeli … Vnovič me je navdihnila lepota posameznih koščkov, še bolj pa celote.

Podobno se počutim, ko skušam sestaviti pripoved o svojem materinstvu. Zdi se mi že prežvečena (posamič sem že sestavljala vsako od svojih izkušenj). A ko jih skušam spraviti skupaj, vidim, da so se pomešale med seboj – različne porodne zgodbe, različna poporodna obdobja, različne lekcije, ki sem se jih naučila (tako kot pri sestavljankah veliki koščki z majhnimi, živalske sestavljanke s pokrajinskimi …).

Ko imam pri sestavljankah že vse koščke pravilno zložene, se spomnim, da mlajšima otrokoma še nisem povedala zgodbe, ki jo motiv na sestavljanki pripoveduje. In najmlajši v svet sestavljank šele vstopa. Podobno mamice, ki šele vstopajo v svet materinstva, gotovo lahko pridobijo od mojega pripovedovanja, pa čeprav bom imela občutek, da se ponavljam.

Sestavljanje drobcev svojega življenja (tako kot igra s sestavljankami pri otrocih) je vedno aktualno. Če mislimo, da je že vse na svojem mestu (kar je redko, kar poskusite en dan pustiti na tleh celo sestavljanko, pa boste videli, v kakšnem stanju bo zvečer, če imate v hiši majhne otroke), pa še vedno lahko o sliki, ki je nastala, povemo zgodbo.