
Priznam. Sem malo frik na produktivnost in čas. Vsi tisti, ki sicer trenutno nekaj pričakujejo od mene (in lahko berejo le tole objavo namesto želenega izpolnjenega naročila), bodo ob tem zavili z očmi, ker – halo – kako lahko nekdo, ki tako kronično zamuja, trdi, da je nekakšen časovni guru?! A bežen pogled na mojo mizo in v mojo delovno omaro pove, da sem preizkusila marsikaj in prebrala ogromno. Če vštejemo še vse tisto, kar sem uresničila, odkar sem postala mama, bo treba prikimati, da posedujem nekaj trikov, s katerim mi očitno uspe prelisičiti 24/7/365 model, v katerega smo vsi vpeti. Zasnovati dober planer ni mačji kašelj. Zdaj, ko to počnem zavestno, “za druge”, ugotavljam, da ga sama v resnici sploh ne uporabljam. Ker ga ni. Idealnega planerja ni. Tako, kot ni idealnega življenja in idealnega dne. Takega, ki bi zajel mene in mojo nenasitno željo po novem znanju, po otipljivih (knjižnih) dosežkih, po tem, da bi z družino vsak dan užili lepoto, po kolikor toliko urejenem domu, preprosto ni. Ni šanse, da me zajame en kupčič skupaj zvezanih listov, ki trdi, da vsebuje “moje sanjsko leto”. A kljub temu: v roke vzamem svoj zguljen spiralno vezan črtast zvezčič iz leta 2013 in osupnem. To je kakšnih 100 strani, gosto popisanih z alinejami, kaj bi rada naredila, kaj moram narediti, kaj se mi mota v mislih, ko razčlenjujem in si razjasnjujem kaos v svoji glavi in okoli sebe.Ogromno je obkljukanega, tu in tam kakšen debelo obkrožen zapis, ki govori o tem, da mi je verjetno v tistem času spolzel med prsti, pa sem si ga vseeno srčno želela izpolniti. Zelo malo prečrtanih in množica odštekanih naročil sami sebi. “naberi regrat”, “sfotokopiraj delovni zvezek o uporabi reboza” (to je tak dolg šal, ki pride prav v nosečnosti in po porodu), “plačaj položnice in Špeli” (nimam pojma več, kateri in za kaj), “zloži cunje”, “vošči S. za rojstni dan”, “zasnuj vsebino sredinega spletnega seminarja”, “pošlji vabilo na zakonsko skupino”, “spucaj okna”, “uredi si menstrualni koledarček”, “uredi otroško omaro”… Skratka, uporabljala sem bullet journal, ne da bi sploh vedela, da ima kaj takega ime! Zdaj sem pred izzivom, da poimenujem in razkrijem svoje časovne strategije 🙂 Pravijo, da je življenje tisto, kar se zgodi, medtem ko planiraš … Zato bi bilo veliko bolje, da bi našo novo stvaritev poimenovale NE-PLANER ali ANTI-PLANER. Kot (samo)zaposlene mame zelo dobro vemo, kako veliko stvari se zgodi vmes, ko nekaj načrtujemo, sanjamo, uresničujemo.Gre za ravno prav strukturiran zvezek tvojih zapiskov, ki ti pomaga, da se periodično vračaš k sebi. Osredotoča te na tukaj in zdaj. Sama se odločiš, ali ga boš uporabila za načrtovanje ali za beleženje. Lastni kompas te ne priganja. Nikoli nisi v zaostanku. Pomaga ti, da PRIDEŠ K SEBI. Za začetek pa te me, ustvarjalke, prosimo za pomoč. Pomagaj se nam odločiti, katero naslovnico bi izbrale. Klikni na tole povezavo in glasuj!S tem pa sodeluješ tudi v nagradni igri za moj spletni seminar (SAMO)ORGANIZACIJA ZA MAME. HVALA! Me se že zdaj neskončno veselimo! Kristina, Nevenka in Ana Ja, želim glasovati in ostati obveščena! ![]() |
