Porod z divjimi zvermi

Predstavljajte si, da rojevate v džungli. Začutite prisotnost divje zveri. Kaj mislite, da se zgodi z vašim porodom?

Naši živalski sorodniki spoštujejo svoje potrebe, ko imajo svoje mladičke. Samice sesalcev se umaknejo stran od nevarnosti in celo stran od črede, ko je čas, da povržejo mladička. Če zaslutijo nevarnost ali nanje preži plenilec, se porod ustavi, zato da lahko žival zbeži ali se spopade s sovražnikom.

Zakaj mislimo, da se lahko izognemo tem primitivnim mehanizmom, vpisanim v našo sesalsko naravo?

Nobena mati ne more roditi, če se ne čuti varno ali če sluti nevarnost. Strah v živčnem sistemu sproži val adrenalina, ki izzove odziv “beg ali boj”. Zaradi tega naraste srčni utrip in hitrost dihanja, kri pa se iz notranjih organov (vključno z maternico) preseli v ude, kjer se aktivirajo mišice. Adrenalin izniči vpliv oksitocina (ki je glavni hormon, ki poganja porod in popadke).

Zato strahovi, pa naj bodo resnični ali le imaginarni, ustavljajo porod in ne pustijo, da bi se naravno odvil.

Če pa se počutimo varne in močne, se živčni sistem temu primerno odzove s sprostitvijo, z normalnim srčnim utripom, mirnim dihanjem ter močnimi in učinkovitimi popadki.

Če čutite, da se v vaši notranjosti plazi zahrbten tiger, ne stojte križem rok. Če se boste pretvarjali, da ga ni, ali ga ignorirali ter skrivaj upali, da odide, to verjetno pomeni, da je večji in močnejši od vas. Morda bo v nosečnosti še dal mir, pri porodu pa bo gotovo prežal na vas.

Kako lahko prepoznamo divje zveri, ki nas strašijo?

Na tejle povezavi si lahko natisnete vajo za prepoznavanje svojih zahrbtnih strahov.

Več o vplivu hormonov na porod pa boste lahko izvedeli na 4. spletnem seminarju, ki bo v ponedeljek, 4. 2. 2013 ob 20. 30 – ja, kar na internetu! Prijavite se tukaj!