Če se ob otrokovem rojstvu zdi, kot da se je čas ustavil, se v drugi polovici prvega leta njegovega življenja nenadoma zavemo, da to sploh ni res.

“Moj dojenček” začne segati po predmetih, naenkrat ni več odvisen le od mojega mleka, premika se po prostoru, spušča prve glasove… V zavest mi priplava slutnja, da se neizogibno bliža čas, ko se ne bo več tako tesno prilegal v moje naročje in ne bo več “moj dojenček”.

Še z večjo hvaležnostjo uživam čas, ko mu pomenim vse.

anapavec

Share
Published by
anapavec

Recent Posts

Spletno predavanje – je to zame? 10×DA

10 razlagov, zakaj so spletna predavanja idealna ravno za mamiceRead more...

2 leta ago

5 najbolj priljubljenih interjujev z Ano

GOSTJA NA ŠTAJERSKEM VALU Pomembno je ohranjati otočke jasnine https://www.stajerskival.si/sl/news/radijsko-srecanje-ana-pavec.html GOSTJA NA PODCASTU DAROVI MATERINSTVA…

2 leta ago

10 zanimivosti o 10 letih mojega s.p.

1. Ali veš, da sem se nekoč predstavila kot: "Sem Ana, literarna agentka :)" Da,…

2 leta ago

Kdaj pozabiš, da si mama?

Nezaslišano! Pozabiti, da si mama?! Zadnjič se mi je v spontani objavi na socialnem omrežju…

2 leta ago

Imaš rada ponedeljek?

Končno je tukaj spletno predavanje o večni dilemi usklajevanja dela in dóma! Pritisnila sem na…

2 leta ago

Kdaj in kako naj kaj preberem?!

Večkrat so me že vprašali, kdaj mi uspe prebrati toliko knjig. Iz vprašanja sem tudi…

3 leta ago