Na novega leta dan je bila naša dnevna soba videti takole:
Ura je bila 22.00, bila sem utrujena, v kuhinji me je čakalo še nekaj velikih umazanih posod, ki sem jih uporabljala v preteklih dneh za kuhanje za lačne množice 
, in že samo pogled na ta nered me je spravil na rob joka.A najprej sem več kot pol ure sedela ob tem neredu in razmišljala, se bodrila in se tolažila. Sprejeti sem morala kup odločitev, le ena ni prišla v poštev: da vse skupaj pometem nazaj v kot pod stopnicami.Včeraj sem nesla vrečko neošiljenih, a dolgih in čisto uporabnih barvic, ter vrečko pišočih flomastrov v vrtec, kjer jim bodo gotovo prišli prav, vse ostalo pa je lepo razvrščeno po kotičkih. Naš najmlajši je prepričan, da je dobil zbirko novih lesenih avtomobilčkov (v resnici pa so bili samo izgubljeni v tem neredu). Hčerka ima končno spet prost dostop do svoje kuhinje. Iskreno me zanima: kaj je tvoja največja boleča točka, težava, izziv?Kaj je tisto, kar bi najraje skrila pod stopnicami (kot smo mi dolge mesece), vendar vedno znova butne ven? Katero svojo materinsko dilemo bi rada rešila?