Girl listening to mother's pregnant bellyPred kratkim sem na zakonski skupini, kjer smo govorili o naravnavanju na isto valovno dolžino z zakoncem, na glas vprašala sebe in druge: “Kako se lahko povezuješ z nekom, ki ga ni, čeprav je?”

To je epidemija današnjega časa. Sediš ob človeku, ki pa je zaseden mentalno, čustveno in pogosto tudi telesno (ves v delu ali pa z očmi, prilepljenimi na zaslon, in zaposlenimi prsti). Trdi, da te posluša, čeprav dobro veš, da te ne more začutiti, se vživeti vate in te zares slišati.

Obenem pa je na nek način to moja potreba že vse življenje. Rada se zatopim v svoje misli, odmislim vse drugo in delam nekaj v miru, brez zunanjih motenj (in tu me motijo tudi moji bližnji). Morda je to naravna težnja, ki jo nekateri potrebujemo v večji, drugi pa v manjši meri.

Zanimivo je, da se otroci na obe vrsti “neprisebnosti” enako odzovejo. Želijo pritegniti pozornost, doseči, da jih bomo videli, slišali, začutili, bili ob njih, polno. Spomnim se, da sem v otroštvu lahko čutila polno prisotnost odraslih, tudi če smo nekaj delali (luščili fižol, grah, ličkali koruzo, pleli vrt, grabili travo). Um in srce sta bila prosta, samo roke so bile zaposlene.

Ne želim poveličevati “dobrih starih časov”. Že takrat smo bili dovzeti za reklame, skrbi, gonjo po produktivnosti. Vendar informacijska tehnologija in socialna omrežja še niso prodrli v vse pore življenja, kot se to dogaja danes. Kako torej uravnovešati pozornost do sebe in in do drugih v sodobnem načinu življenja, ko doživljamo tako velik pritisk na vseh ravneh?

Tega se še bolj zavedam v nosečnosti, ko je tako “hecno” (neznano, skrivnostno, nepojmljivo) zamišljati si, kaj doživlja otrok v maternici. Sicer je okolje mirno, ne tarejo me velike skrbi, a kljub temu sem pogosto zaposlena in zatopljena v svoje misli. Otrok je ves čas z menoj, v meni, a povezati se z njim s celim bitjem pomeni čisto nekaj drugega. Vaja je še težja, ker ga ne vidim, ne govori na glas (kot drugi moji otroci), le čutim ga lahko in mu prisluhnem “z notranjimi očmi”. Verjamem, da mi ima že zdaj veliko povedati.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.