Izmuzljivo življenje

Ob kuhanju sem opazila, kako se na beli steni igrajo sence drevesnih listkov. V naročju sem držala dojenčka in pripravljala večerjo. A želja se mi je že tolikokrat prebudila, da tokrat nisem oklevala, nastavila sem štoparico za štedilnik in skočila po fotoaparat.

Kolikokrat se tako živo zavem, da je življenje izmuzljivo in da bo vse, kar je zdaj, kmalu minilo? Sem hvaležna za to, kar imam, kar živim?