Doula – taksistka?

»Ceste, ceste, ceste, kam vse greste? Ko pa se mi čas izteka, vidim, v isto stran drže: vedno, vedno do človeka!« (Fran Milčinski Ježek)

Narava dela doule je taka, da vključuje veliko vožnje in poti. Že izsek iz filma o doulah Doula! se začenja s kadrom, posnetim v avtomobilu, ko se doula odpravlja na porod.

Morda se zdi poraba goriva v nasprotju z ekološko usmeritvijo, ki jo večina doul želi udejanjati v svojem življenju in pri svojem delu. A če skušamo premagati osamljenost, izoliranost, tabuje in pomanjkanje podpore v obporodnem obdobju, je osebno srečevanje del te ekologije odnosov.  Naj nas pri premagovanju kilometrov navdihujejo in krepijo pesnikove besede.

Ne živi na tej zemlji kot tujec ali kot občudovalec narave.

Živi na tem svetu kot na domu svojega Očeta;

veruj v pšenico, zemljo, morje, toda veruj predvsem v človeka.

Ljubi oblake, stroje, knjige, toda ljubi predvsem človeka.

Občuti žalost veje, ki usiha, zvezde, ki ugaša, ranjene živali, ki hropeče umira, toda predvsem občuti žalost in bol človeka.

Naj ti prinesejo veselje vse zemeljske dobrine. Senca in luč naj ti dajeta veselje. Štirje letni časi naj te vesele, a predvsem, neizmerno, naj te razveseljuje ČLOVEK.

Nazir Hikmety: Predvsem človek