“Če želite razumeti katerokoli žensko, jo morate najprej povprašati o njeni materi in ji nato pozorno prisluhniti. Zgodbe o živežu kažejo močno vez. Koprneče tišine razodevajo nezaključene zgodbe. Več podrobnosti kot ve hči o življenju svoje matere – brez pomislekov in jadikovanja -, močnejša je.” (Anita Diamant, Rdeči šotor)

V pripravo na porod in starševstvo po mojem mnenju spada tudi odkrivanje in razumevanje materine porodne zgodbe. Kako je rojevala vaša mama? Kaj se je dogajalo na vašem porodu? Koliko možnosti imate, da to izveste? Koliko je še ustnega izročila, ki se prenaša iz mater na hčerke?

“V iskanju svoje pristne narave se ne moremo izogniti srečanju s čustvi, ki smo jih doživljale ob materi. Ne moremo mimo svoje prve ljubezni, še zlasti, če je bila nesrečna, in mimo ločevanja od otroških sanj in solz. Nobena mati ne vzgaja svoje hčerke v nesrečno žensko zavestno, a premnoge matere to dejansko storijo, saj deklico nevede in nehote porinejo v pripisano ji vlogo. Zato je za žensko važno, da do dna dojame ženskost svoje matere. Do tega se lahko potem zavestno opredeli in izbere svojo lastno ženskost.” (Alenka Rebula, Blagor ženskam)

Koliko nam matere pomagajo, da bi polno zaživele svoje lastno materinstvo, doživele osrečujoč porod? Pomenljivo je dejstvo, da so ravno generacije pred nami doživljale prenos poroda iz domov v porodnišnice in so verjetno najbolj pod vtisom dogme, da porod ne spada nikamor drugam, da ne more biti drugačen kot medikaliziran. V kolikšni meri to verjamejo naše mame?

Že samo pripovedovanje lahko umije marsikatero rano, nam razjasni naše lastne težnje in nam odpre nove možnosti.

“Eden od največjih dosežkov naše ženskosti je, da zmoremo usmiljenje, razumevanje in odpuščanje ter nazadnje mirno slovo od svoje matere. (A. Rebula, Blagor ženskam)

Menim, da je za oblikovanje svojega lastnega materinstva nujno predelati in preseči materinski slog svoje matere. Opažam, da je v odnosih, ki so pod udarom ob eni največjih življenjskih sprememb – prehodu v starševstvo – še zelo veliko nezdravih navezanosti in vzorcev.

Koliko zmoreva z možem ustvariti avtonomijo v svoji družini? Ta se začenja že ob načrtovanju obporodne oskrbe.

Obenem pa potrebujemo ženske, matere, od katerih se lahko učimo.

“Mati mora imeti mater, ko je mati svojim otrokom. Čeprav ima ženska neodtujljivo duhovno in telesno vez s svojim otrokom, v svetu instiktivne divje ženske ne postane kar takoj in sama od sebe popolno oblikovana zemeljska mati. Blagoslovi divje narave so nekoč prehajali skozi roke in besede žensk, ki so negovale mlade matere. Zlasti prvesnice imajo v sebi mater-otroka, ne kakšno izkušeno staro babo. Mati-otrok je vseh starosti, lahko jih ima osemnajst ali štirideset. Vsaka nova mati začne kot mati otrok. Dovolj je stara, da ima otroke, poleg tega ima tudi dobre in pravilno usmerjene instinkte, vendar potrebuje materinskost starejše ženske ali žensk, ki jo spodbujajo, opogumljajo in podpirajo v materinski skrbi za otroka. Starejše ženske so bile skrinje instiktivnega znanja in vedenja, ki so ga predajale mladim materam. Običajno so ga predajale besedno, a tudi drugače. Zapletena sporočila o tem, kaj in kako je treba narediti, je moč poslati že s pogledom, z dotikom dlani, s šepetom ali z naklonjenim objemom. Instiktivno sebstvo vedno blagoslavlja novinke in jim pomaga. Tako je med zdravimi bitji in med zdravimi ljudmi. Mati-otrok prestopi v krog zrelih mater, kjer je sprejmejo s šalami, z darovi in zgodbami. (Clarissa Pinkola Estes, Ženske, ki tečejo z volkovi)

Poskusimo najti take ženske – v svoji materi, sestrah, tetah, prijateljicah in novih poznanstvih, ki se bodo spletla v obporodnem obdobju -, ki nam bodo pomagale razviti našo materinskost.

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.