Večkrat sem že pisala o človekovih pravicah pri porodu. Po svetu je nastalo pravo gibanje za pravice žensk pri porodu. Večkrat pa mislimo, da se to nas sploh ne tiče. Toda dokler kršitev ne prepoznavamo, se bodo dogajale.
Kathi Valeii je na svojem blogu nanizala nekaj primerov, ki nam lahko pomagajo razločevati med tem, kakšno ravnanje zdravnikov in babic pri porodu je dopustno in kakšno ne. Presodite še vi!
- Ženska poskuša iztisniti otroka že tri ure. Otrok je v posteriornem položaju. Pri zadnjih nekaj potiskih se pojavi mekonij, vendar je otrokov srčni utrip dober. Mama je zelo utrujena. Zdravnik preveri stanje in ženski ponudi, da z vakuumom pomaga obrniti otroka in ga spraviti čez sramno kost. Pove, da je izbira njena. Mati sprejme ponudbo. Ko se zdravnik pripravlja, govori o tveganjih in koristih; podrobno opiše postopek in citira študijo, ki jo sam uporablja pri presojanju, kako dolgo naj dovoli potiskanje, preden ukrepa. Ženska pristane na začetek posega, zdravnik obrne otroka in ga spravi nižje od sramne kosti, nato popusti vakuum. Mati sama nadaljuje s potiskanjem, dokler se otrok ne rodi.
- Ženska čuti potrebo po potiskanju, vendar glavico zadržuje še ustnica materničnega vratu. Babica ženski ponudi, da med potiskanjem odmakne ustnico. Pove, da bo to neprijetno. Mama se strinja. Med naslednjim potiskanjem babica vstavi roko v nožnico in pritisne na maternični vrat. Mati zakriči in reče, naj neha. Babica nadaljuje. Scenarij se nekajkrat ponovi, preden mama med popadki ne reče, naj tega ne naredi več. Sedaj babica odneha.
- Ženska potiska na vseh štirih, kjer ji je najbolj udobno. V sobo vstopi babica in ugotovi, da se otrokova glavica krona. Vztraja, da se mama obrne, da bo lahko bolje videla porajanje. Mama nasprotuje in vztrajno ponavlja, da jo na hrbtu boli. Povejo ji, da mora ostati v tem položaju.
- Zdravnik se med iztisom otroka odloči, da je potreben prerez presredka. Zgrabi škarje in prereže presredek, ne da bi rekel besedo.
- Po rojstvu se mati in otrok nežno spoznavata in novorojenček se zadovoljno doji dvajset minut. Vstopi sestra in oznani, da je dvajset minut predolgo za dojenje na eni strani. Materi naroči, naj zamenja stran. Mati odvrne, da noče. Sestra vztraja. Mati s težavo poskuša odstaviti dojenčka. Sestra se ponudi za pomoč in odstavi dojenčka. Vzame ga v naročje in pove, da ga bo odnesla pod grelec ter opravila pregled in običajne postopke. Trajalo naj bi le minuto. Po desetih minutah otroka vrne materi.
- Starši se odločijo, da bodo zavrnili kapljice za oči pri novorojenčku. Zdravnik vztraja pri tem, da je obvezno in da jih bo prijavil, če se ne bosta strinjala. Starši pristanejo in oklevajoče dovolijo, da otrok dobi kapljice za oči.
- Po sprejemu porodnica pove sestri na oddelku, da ne želi stalnega spremljanja s ctg-jem. Osebje se strinja, da bodo po začetnem 20-minutnem ctg-ju, ki naj bi bil obvezen, le občasno preverili plodov srčni utrip. Ko mamo namestijo v porodno sobo, sestra spet priklopi napravo in mami zagotovi, da se bo v petnajstih minutah vrnila in snela ctg. Nato se pozabi vrniti. To se ponavlja ves porod in žena ima več časa trakove ctg-ja na sebi kot ne. Ko se začne zares intenzivni del poroda in jo preplavljajo močni popadki, ostane ctg nameščen in ga ne snamejo več, dokler se otrok ne rodi.
Kaj mislite? Kateri od teh scenarijev vsebuje kršitve človekovih in pacientovih pravic pri porodu? Nekateri? Vsi? Nobeden? Pri presojanju vam lahko pomaga članek o informirani izbiri. Zelo bom vesela odgovorov v komentarjih. Kmalu bodo objavljeni rezultati “kviza”.
2 komentarja on Ali prepoznate kršitve pravic pri porodu?
Dodaj odgovor za tina Prekliči odgovor
This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.
O, kako sem hvaležna babici,da ni vztrajala pri tem,da se moram obrniti na hrbet za kontroliranje odprtosti… Hvala, doula, da si mi pomagala to izprosit… Pravzaprav nisem verejal,da je možno…
O raznih odločitvah in še še huje očitkih, kaj da je za otroka bolje in akj škodljivo pa enostavno ni druge besede kot nehumano, nedopustno…
O vseh posegih sem se pozanimala že pred porodom in sem rodila z jasno sliko kaj je prav in kaj ne. Seveda je bila potrebna iskrena in pravočasna komunikacija z osebjem, ki je potem tudi prisostvovalo porodu, da je potekal tako, kot sem sama želela. Bil je moj prvi porod.