Alenka Rebula piše, da v zahodni družbi nismo z ničimer nadomestili ritualov, s katerimi so stara ljudstva sprejemala v svojo sredo nove člane. Po njenem mnenju tudi religiozni obredi (npr. krščanski sveti krst) niso v polnosti to, s čimer so otroka včasih simbolno pozdravili prav vsi njegovi soljudje. “Skupnost ne zna več obujati odgovornosti za novo življenje v svoji sredi, ne zna počastiti prihoda novih otrok in jih polnopravno sprejeti medse, ne pomaga ozaveščati veličine dogodka in skrivnosti novega človeka, ki je edinstven in ga moramo šele odkriti.” (Globine, ki so nas rodile; str. 286)
