Moj namen ni mamicam, ki smo že tako preobremenjene, naprtiti še cel spisek stvari, ki naj se jih držimo, da bomo organizirane. Ko pa dobro vemo, da še na tako dober dan lahko vsak trenutek stopi skozi vrata neka kritična oseba in najde cel kup stvari, ki kažejo na to, kako smo neorganizirane. NE, organizacija ni sama sebi namen, ni mišljeno, da jo moramo vedno znova dokazovati sebi in drugim!

(Samo)organizacija, kot jo razumem jaz, je najprej pripravljenost pogledati:

– kaj ŽE DELUJE, kaj IMAM, kaj ZNAM,

– kaj ŽELIM VNESTI v svoje življenje, ker mi tega manjka

– kako to uresničiti ali uresničevati KLJUB OVIRAM

Na petkovem predavanju bom govorila o tem, kako sem se lotevala oz. se še lotevam:

– prevajanja, ko nisem imela niti podjetja niti rednega varstva

– terapije, za katero sem samo jaz sama čutila, da jo potrebujem, okolica pa me ni podpirala

– odprtja podjetja, preden je tretji sin dopolnil prvo leto in sem tako rekoč bila še na “porodniški”

– učenja tujega jezika v času starševskega dopusta in v kaotičnem letu 2020- branja knjig ob živahnih otrocih in aktivnem družinskem življenju

– izobraževanja, da sem (sama!) postavljala in pisala in snemala vsebine za spletno stran, ko to sploh ni bilo samoumevno

– nujnih gospodinjskih opravil, ki so potrebna za znosen družinski vsakdanjik

– priprave na zahteven strokovni izpit

– vedno znova pospraviti svojo pisalno mizo

Še enkrat naj povem, da o tem ne bom govorila zato, da vzbujam slabe občutke staršem, ki so se odločili, da bodo neko obdobje posvetili le otrokom, ker je tudi za to POTREBNA VELIKA MERA (SAMO)ORGANIZACIJE!

Moja posebnost je, da sem zelo zgodaj v starševstvu kljub lastnemu sklepu in odločitvi začutila, da me bo zgolj skrb za otroke in dom zadušila, da sem bitje učenja, radovednosti, raznolikih podvigov in da se preprosto hočem in moram naučiti, kako združevati klic po veliki družini in lastne ustvarjalne težnje. Medtem ko svet vedno znova zahteva, da imamo zunanje dokaze in velike dosežke, ki govorijo o tem, da smo sposobni in spretni, bi rada poudarila, kako pomembno je, da si SAME (IZ)NAJDEMO MERILA, po katerih merimo svoje zadovoljstvo, umirjenost, urejenost, voljo do dela, si ZNAMO ORGANIZIRATI NASLEDNJE KORAKE, da izpeljemo neko pomembno stvar. Tako se lahko končno otresemo vseh tistih zoprnih najrazličnejših “A ti si pa samo mama doma?” “Kaj pa delaš ves dan?” “Kaj pa so te velike luknje v tvojem življenjepisu?” “Kje boš pa dobila službo?” “Pa kako pa misliš to, saj vidiš, da ne gre?”

Vabim te na zelo zanimiv, spodbuden in živahen spletni seminar o organizaciji v materinstvu Lahko ga spremljaš v živo ta petek, 26. marca 2021, ob 9.30 uri, ali pa kasneje, ko si boš za to našla čas Prijave: https://forms.gle/NGWabiRNQyHwZF2h6

»Na svoji spletni strani in na FB strani velikokrat pišem iz sebe, od mamic pa dobim potrditev, da tudi druge tako doživljajo. Pomembno je, da ne izgubljamo občutka zase. Redno nas zasujejo obveznosti, služba, otroci, pritiski, šola, … Ves čas je treba preverjati, kdo sem jaz v resnici, kaj si želim, kam me vleče, … Iskati moramo navdušenje, hitro otopimo v vsakdanji rutini, izgubimo veselje do vsega. To je najbolj nevarno stanje za mame: otopelost, občutek »saj je vseeno«. Včasih je treba veliko energije vložiti za stvar, ki mi je pomembna.«

To je izsek iz današnjega jutranjega intervjuja na radiu Ognjišče v oddaji Jutranja svetovalnica.

Tukaj lahko poslušate in preberete celoten prispevek:

DANES NISEM NIČESAR NAREDILA. To je eden najbolj uničevalnih, nepravičnih in sovražnih stavkov, kar jih je. Pa tolikokrat si ga rečemo. Odločila sem se, da ga v svojem življenju kar se da preoblikujem, preokvirim, omilim. Najlažje je, če ga razsujem na drobne kosce s tem, da ga z mnogimi alinejami potrditve in hvaležnosti pisno ovržem. A včasih nimam pri sebi ničesar za pisati. Treba je v trenutku preobrniti notranji dialog, da me ne sesuje. Potrebovala sem leta, da sem se tega naučila.

Začnem takole:

Seveda, ljubica, saj si …

Nič čudnega, poglej, kaj vse se je zgodilo …

Kako tudi bi glede na to, kako si se počutila …?

Kje pa si bila? Kako si se tam počutila?

Kaj pa si počela? Prepričana sem, da si imela za to dober razlog.

Ali je dneva že konec? Brez česa ne sme miniti? Kaj ti je bistveno? Kaj potrebuješ v tem trenutku?

Mogoče se ti tako zdi, pa vendar razmisli, poglej, kaj se je vse dogajalo? Si prepričana, da nisi pri tem igrala nobene vloge, ničesar dobrega prispevala? Gotovo si …

Zakaj ti je bila ta stranpot (ki jo tako doživljaš) tako pomembna? Kaj te je pritegnilo, da si spremenila, opustila svoje prvotne načrte? Katera tvoja vrednota, potreba se skriva tukaj zadaj?

Kdo je vse to pričakoval od tebe? Če si si naložila to sama, ti je bilo gotovo pomembno to uresničiti. Spomni se, zakaj. Potrpi s seboj.

Ali je bilo to sploh človeško mogoče izvesti?

Ali zmoreš upoštevati svoje človeške meje, ker ti ni uspelo tega in onega?

Morda nisi dosegla velikega cilja. Gotovo pa si naredila vsaj kakšen droben korak, izvedla mini-poskus v tisti smeri.

Današnji dan ti je bil podarjen. Jutri je še en dan. Lahko poskusiš znova.

Kaj si odnesla iz tega dneva? Kaj te je nahranilo?

Kaj ti je lepega nepričakovano stopilo na pot?

Kaj lepega si (so)ustvarila?

Kaj lahko narediš za svež “začetek” (da, tudi ob desetih zvečer) današnjega dne, s tem pa tudi jutrišnjega?

Ustavi, zamrzni trenutek, ko nad tabo udrihne bič neizprosnega notranjega (ali zunanjega) priganjača, ki ti pravi, da nisi ničesar (pametnega, vrednega, vidnega, velikega, …) naredila. Poglej svoje nežno, mehko, ljubeče, zgrbljeno telo pod njim. Kaj bi mu povedala? Kaj bi mu ponudila?

Bodi Veronika vsaj kdaj pa kdaj tudi sama sebi.

©Ana Pavec, marec 2021
——————————————–

Ali kot mama sploh kaj napredujem? Vabim vas na marčevska spletna seminarja S TEBOJ SEM.

https://anapavec.com/ali-kot-mama-sploh-kaj-napredujem/

Ali moramo v materinstvu res dati vse?

Pred kratkim me je nagovorila zgodba, ki sem jo prebrala na spletu, in sicer malo drugačen konec knjige Drevo ima srce, ki naj bi veljala za najlepšo prispodobo brezpogojne starševske ljubezni. A meni je alternativni konec veliko bolj všeč. Namesto da bi se drevo, ki ga je odraščajoči fantek prosil za več in več, dokler od njega ni ostal le štor, na katerega se je fant-starček na koncu utrujen usedel, je drevo, ko je prišlo do vprašanja o rezanju njegovih vej in debla, postavilo mejo ter fanta zavrnilo v njegovi zahtevi. Lahko mu da tisto, kar se obnavlja, svojega jedra pa ne da. Tako je drevo dočakalo, da so se v njegovi krošnji igrali tudi otroci in vnuki tega fanta, fant-moški pa se je naučil z lastno iznajdljivostjo in pobudo lotevati življenjskih izzivov.

V tem duhu sem skušala peljati naš vsakdan, ko je še potekalo šolanje na daljavo in je bilo na trenutke res videti, da me hočejo družinske obveznosti “živo požreti”. Doživljam, da je to, da pazim na mejo, kje se začne moje jedro, kateri pa so deli mojega notranjega drevesa, ki se obnavljajo, zelo pomembna veščina, ki mi pomaga, da lahko ostajam dobra mama na dolgi rok.

Tudi o tem sem spregovorila v pogovoru z Laro Kastelic na podcastu Darovi materinstva, ki mu lahko prisluhnete tukaj:
http://matinarava.si/podcast-darovi-materinstva/

Zelo zanimiva zgodbica se je odvila v ozadju tega podcasta … Malo pred Larinim povabilom sem zasledila projekt Mother Nature in knjigo Esenca materinstva. Peljala sem se v Kranj, kjer sem imela več opravkov – predvsem obisk knjižnice in da v kopirnici prevzamem goro skript z dvojezično zakonodajo RS, katerih cena me je sezula … V parkiranem avtu sem premlevala svojo investicijo in odločitev, da se prijavim na zahteven izpit, za katerega sem skripte potrebovala, ter se kopala v “zosu” manjvrednostnih kompleksov, hkrati pa sem polistala po knjigi, ki me je zelo nagovorila s tem, da podaja 41 veščin, ki se jih učimo v materinstvu – ravno tisto, kar tudi sama močno verjamem. Da se mame v svojem bistvu srečujemo z nekaterimi univerzalnimi in ponavljajočimi se temami, ne glede na to, v katerem trenutku materinstva smo. No, ravno sem bila na robu občutka, da se počutim izpuščeno iz tega projekta (ki je tako soroden temu, kar počnem, pa nisem dotlej še nikoli prišla v stik z njegovimi snovalkami), nakar preverim elektronsko pošto ter messenger in vidim Larino sporočilo – vabilo na podcast. To je bilo zame znamenje, da so moji instinkti pravilni in da sem na pravi poti, četudi se mi zdi v tistem trenutku res težka in vijugasta. Z Laro sva pogovor snemali na ponedeljek, ko sem bila po dolgih mesecih dopoldne spet sama doma. Bila sem precej živčna, a sva se že po nekaj minutah krohotali in je preko Zooma kar brnelo

Uživajte tudi vi v najinem pogovoru!
http://matinarava.si/podcast-darovi-materinstva/

Vabim vas na dva marčevska spletna seminarja:

https://forms.gle/cg7RCNXwzRTxxT8x6
(SAMO)ORGANIZACIJA ZA MAME 26. 3. 2021 ob 9.30

Spletni seminar o tem, kako narediti potrebne korake v želeno smer, kako se zbezati iz pasivnosti in razpoloženja “saj je vseeno” ter vzeti vajeti v svoje roke ter zavihati rokave, pa naj gre za učenje nove veščine, iskanje posla, odpravljanje na dopust (kaj je že to?!), pospravljanje garderobne omare, vzdrževanje delovnega reda ali še kaj bolj zagonetnega, kot je odvajanje otroka od dojenja ali plenic, učenje smotrne rabe računalnika, priprava na velike dogodke itn.
Podelila bom svoje izkušnje s tem, da sem se lotila česa zapletenega, kot je postavljanje lastne spletne strani, odpiranje podjetja, učenje za pomemben izpit, udeležbe na dogodku v tujini z dojenčkom v nosilki in še marsičesa 🙂 Za pripravo na spletni seminar, ki bo dan po materinskem dnevu, si lahko zavrtite Girl on Fire Alicie Keys 😉  za katero mi je neka mamica, udeleženka mojih spletnih programov, nekoč rekla, da se name spomni, ko jo sliši 😉 
PRIJAVI SE!

https://forms.gle/cg7RCNXwzRTxxT8x6

ALI KOT MAMA SPLOH KAJ NAPREDUJEM?!  9. 3. 2021 ob 9.30
o dvomih vase na poklicnem in osebnostnem področju 
Dvom vase je lahko jama, v katero mame pogosto pademo in le stežka zlezemo iz nje, še posebej v prelomnih obdobjih, ko zanosimo, rodimo, se vračamo v službo, iščemo novo službo, na novo delamo od doma, se preizkušamo v novih veščinah … Prav tako nam zaupanje vase zamajejo različni dogodki doma, od težavnih odnosov do preizkušenj v starševstvu. V predavanju bom predstavila svoj pogled na osebni in poklicni napredek, ki se mi je izoblikoval med študijem ter v 13 letih skrbi za šest otrok, samostojnega podjetništva in vodenja podpornih skupin za mame ter spletnih programov. Vabljene dan po dnevu žena, da na novo ovrednotimo svoje napredovanje!

PRIJAVI SE!

Oba bosta potekala preko spleta na moji spletni strani anapavec.com, v živo na določeni dan in ob določeni uri, kasneje pa na voljo za ogled ob poljubnem času. Cena spletnega seminarja je 15 eur, za oba marčevska skupaj 25 eur. Hvala, se veselim, da se vidimo!

PRIJAVI SE!

https://forms.gle/cg7RCNXwzRTxxT8x6