To vprašanje je zelo pogosto zastavljeno mamicam, ki se pripravljajo na porod in starševstvo bolj zavzeto in zavestno, kot je to običajno. Morda berejo knjige, spletne strani, raziskujejo različne možnosti, pripravljajo porodni načrt, razmišljajo o najemu doule, se želijo udeležiti posebne priprave na porod, predvsem pa se o tem veliiiko pogovarjajo …
Zanje sem pripravila nekaj dobrih odgovorov 😉
Eden od mojih letošnjih ciljev je: knjiga pred računalnikom, pisanje pred branjem, ustvarjanje pred posnemanjem. A za to potrebujem neko ključno veščino, in sicer da bi si lažje sledila – svojemu notranjemu občutku, tistemu, kar se mi poraja, ko se z nečim ukvarjam. Na kratko – da bi si bolj zaupala. Tega se nisem tako močno zavedla, dokler nisem začela brati esejev zelo pogosto citiranega Ralpha Walda Emersona, še posebej esej Zaupanje vase. Če sledim temu, kar mi govori, ga ne smem citirati. Vendar so njegove izjave tako močne, in verjamem, pomenljive za vse nas, da se temu preprosto ne morem upreti. Tako vam danes postrežem z nekaterimi njegovimi citati. Prepuščam vam izbiro, kako jih boste uporabili.
Prejšnji torek sva bila z g. Jožetom Plutom, vojaškim duhovnikom, povabljena v goste v študenstki dom Janeza F. Gnidovca, da bi govorila zbranim študentom na njihovem večeru. Zanimiva kombinacija. A našla sem kar nekaj skupnih točk.
Tudi pri negi sebe, razvajanju, če hočete, je treba biti discipliniran. Sicer izostane.
Novice o dejanjih in besedah papeža Frančiška se širijo kot blisk. Nazadnje je presenetil s spodbudami materam na tradicionalnem krščevanju v Sikstinski kapeli, ko je rekel:
»Danes bo pel zbor, vendar bo najlepši zbor vseh zborov zbor dojenčkov, ki se bodo oglašali. Nekateri bodo jokali, ker jim ni prijetno ali ker so lačni,” in še: “Mame, če je dojenček lačen, ga brez pomislekov nahranite. Dojenčki so najbolj pomembni ljudje tukaj.”
Vendar pa sedanji papež ni s tem povedal ničesar novega. V knjigi Dojenje, dar tvojemu dojenčku so na enem mestu zbrani citati cerkvenih dostojanstvenikov o dojenju, ki so številni. Naklonjenost Cerkve doječim materam je dosledna in stara.
Nov je Frančiškov način podajanja istega sporočila. Prvič je papež med obredom samim spodbudil matere k sproščenosti in osredotočenosti na potrebe dojenčkov. Nov je njegov odnos, ki presega le lepe besede in je izražen v dejanjih. Šel je celo tako daleč, da je pustil na svojem stolu sedeti malčka. Nova je odmevnost njegovih potez, saj se s pomočjo socialnih omrežij novice bistveno hitreje razširijo.
Bog daj, da sveža sapa odprtosti pripiha kmalu tudi do naših domačih logov, do starejših ljudi in duhovnikov.
Medtem pa lahko spreminjamo tudi druga okolja v bolj materam dojenčkov prijazna.
“Včasih praznina ni praznina, marveč dolgo zorenje. Po merilih ega je zorenje vedno predolgo, po merilih duše pa je dolžina čakanja in notranjega oblikovanja, preden se pokaže navzven, vedno popolnoma prava.”
Clarissa Pinkola Estés
Večkrat me kdo vpraša, kako zmorem.
Tu je moja velika skrivnost – okrog sebe imam čudovite ženske.
Vam, drage moje, poklanjam spodnji posnetek pisateljice, matere, ženske, ki je preživela raka, Kelly Corrigan (pripravite si robčke 😉 ).
Besedilo je iz njene knjige The Middle Place.
Ko smo na porodniški, se čas hkrati ustavi in obenem brzi še z večjo hitrostjo. Edini označeni datumi na koledarčku so pregledi pri zdravniku, družinska praznovanja in tam v daljavi dan, ko se nam izteče dopust za nego in varstvo otroka. Spremljanje otrokovega bliskovitega razvoja je središče našega življenja. In bolj ko se približuje usodni konec porodniške, bolj smo nemirne. Negotovost preveva vsa naslednja vprašanja:
V preteklem letu se mi je s pomočjo gradiv na spletni strani Jennifer Lee na novo odprl sicer že od nekdaj poznan način likovnega ustvarjanja, ki mi pomaga, da se počutim živo in s katerim lažje dosegam svoje cilje.
Stephena Kinga že dolgo poznam. A navdušil me je z romanom Lisey’s story, na katerega sem naletela v letališki knjigarni na poti z najinih medenih tednov. Očaral me je z zgodbo o ženi, ki ob pospravljanju njegovih stvari raziskuje zgodovino svojega zakona s pokojnim pisateljem.
V literaturi o kreativnem pisanju številni avtorji citirajo Kinga in njegovo knjigo On writing (O pisanju). Sklenila sem jo poiskati. Spet me je dobila popolnoma nepripravljeno na bralno avanturo – ki nas popelje na pot njegovega pisateljskega življenja. V prvem delu knjige opisuje svoje otroštvo in življenje, v drugem pa podaja praktične nasvete za pisanje leposlovja. Pritegnil me je predvsem s koktajlom svoje pisateljske žilice in predanosti življenju in ljubezni. Ob tej njegovi svetlosti človek skoraj pozabi, da so njegov najljubši žanr – grozljivke.