SOBOTA, 5. februar

Mame zelo dobro vemo, kaj pomeni obleganje. Naše zaloge se izčrpavajo, zadolžitvam pa ni ne konca ne kraja. Po katerih skrivnih rovih si lahko danes privoščim vipavske češnje kot Erazem Predjamski?

“Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte!” Mnogo ljudi je namreč prihajalo in odhajalo, tako da še jesti niso utegnili. (Mr 6,31)

Svoj prostor moramo najprej zasesti, ga spoznati in vzpostaviti svojo suverenost. S tem postane domač, varen in vedno razpoložljiv. Potem se moramo vanj vračati, da se ga naučimo tenkočutno razlikovati od vsega, kar nas oblega, saj pogosto zdrsnemo v odtujeno prilagajanje. Če se znamo vedno znova vračati v svojo čvrsto samoto in v njej odločati, odkrivamo, kako za psihično preživetje nujno potrebujemo ta neoskrunjeni prostor in kako nas varuje že samo zavest, da obstaja. (A. Rebula, Blagor ženskam, str. 140)