Nadloga vsakodnevnih drobnih maminih opravil je njihova neovrednotenost. Komu mar, da sem danes dlje časa nosila dojenčka, da je zaspal in si to štela kot poseben uspeh? Pa kaj, če mi je danes uspelo počistiti kopalnico (kar ob treh majhnih otrocih pride redkeje na vrsto)? Kdo je opazil, da sem se uspela enkrat premagati in drugače pristopiti k malčku, ki je naredil nekaj, kar me sicer do kraja razburi?

Občutek neovrednotenosti oziroma zaničevanje svojih uspehov premagujem tako, da skrbno izbiram svoje sodnike. Zakaj bi se pri čistoči kopalnice morala primerjati s skrbno sosedo? Kdo naj odloča o tem, kako bom potolažila otroka in koliko časa bom temu namenila? Kdo ima tako izdelan značaj, da bi lahko sodil moj karakter?

Mamica, pravično meri svoje napore – ne dosežke.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.